Mesečni arhiv: februar 2015

Osnovni pojmi: Kaj kdo dela in do česa je pri podjetju kdo upravičen?

Pri pogovorih s slovenskimi poslovneži prevečkrat naletim na pomanjkanje osnovnih znanj o tem, kaj pomenijo osnovni pojmi in kaj lahko kdo dela in zakaj kdo odgovarja in s čim.

Delavec – delavec opravlja dela, ki mu jih naloži predpostavljeni – opis del je lahko zajet v pogodbo, interna navodila ali pa mu jih sproti daje nadrejeni. Delavec za svoje delo dobi plačo.

Delavec je nekdo, ki opravlja delo – v Slovenji pogosto menjamo z zaposlenim oz. zaposlencem, ki je nekdo, ki ima zaposlitev – iz tega žal še ne izhaja da je delavec.

SSKJ definicija

 délavec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec! ◊ zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih ♪

Direktor – direktor skrbi za izvajanje plana. Direktor je pri svojem delu neodvisen, dela opravlja skladno s pričakovanji lastnikov in v skladu z zakonodajo. V normalnih okoljih se od direktorjev pričakuje, da so pošteni in pravični. Glavna naloga direktorja je, da izpolni pričakovanja lastnikov.
Direktor za svoje delo dobi plačo.

Navidezni direktor – je nekdo, ki je vpisan v sodni register kot direktor, pri svojem delu pa ni povsem samostojen in delo izvaja po navodilih tretjih oseb.

Uprava družbe – je eden ali več ljudi, ki upravljajo z družbo.

Člani uprave so lahko izvršni ali neizvršni.

Direktor in uprava so odgovorne osebe – torej odgovarjajo za delo in stanje v podjetju katerega upravljajo.

SSKJ definicija

  diréktor 1 -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: izvoliti direktorja; določiti, pog. postaviti koga za direktorja; gimnazijski direktor ravnatelj; direktor gostinskega podjetja upravnik; razpisati mesto direktorja; pomočnik direktorja / generalni direktor; komercialni, tehnični direktor; direktor radijskega programa ◊ film. direktor filma odgovorni organizacijski in finančni vodja pri snemanju posameznega filma; direktor fotografije filmski sodelavec, ki je odgovoren za kvaliteto posnetkov ♪

 

Nadzorni svet – sestavljen iz članov nadzornega sveta in nadzira delo direktorjev in zaposlenih v podjetju katerega nadzirajo. V normalnih okoljih se pričakuje, da se nadzor opravlja aktivno. Delo nadzornika pa prevzame nekdo, ki ve kaj in kako nadzira ter je strokoven, neodvisen in pošten. V Sloveniji je nadzor velikokrat podeljena funkcija, ki jo opravljajo nestrokovni ljudje, ki ne glasujejo po lastni vesti, ampak po navodilih tretjih oseb. Nadzorni svet je plačan organ.

Skupščina – skupščina je organ lastnikov  oz. organ preko katerega lastniki uveljavljajo svoje pravice.

Lastniki:

Lastnik podjetja lahko imenuje direktorja in je upravičen do dividende oziroma izplačila dobička. Pravica do izplačila dobička izhaja iz vloženega kapitala v podjetju.

Nekaj podtipov lastnika:
Dejanski lastnik podjetja – je nekdo, ki odloča o tem podjetju.
Navidezni lastnik – je nekdo, ki je vpisan v sodni register kot lastnik, pri svojih odločitvah pa ni neodvisen.
Ekonomski lastnik – je nekdo, od katerega je podjetje (ali lastnik le tega) ekonomsko odvisno.

SSKJ definicija

 lastník  -a m (í) kdor ima pravno priznano pravico do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: lastnik ne dovoli hoditi čez travnik; prejšnji lastnik je dobro skrbel za hišo; izgubljeni denar je bil najden in vrnjen lastniku / biti lastnik stanovanja; prodati kolo brez lastnika; ekspr. kdo je lastnik tega dežnika čigav je / lastnik srečke z navedeno številko naj se javi imetnik / hišni, zemljiški lastnik posestnik / etažni lastnik lastnik dela poslopja, navadno stanovanja v večstanovanjski hiši ∙ šalj. listnica je v gneči menjala lastnika je bila ukradena; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega ♦ fin. lastnik čekovnega računa; soc. individualni, kolektivni lastnik; kapitalistični lastnik individualni ali kolektivni lastnik kapitala; privatni ali zasebni lastnik posameznik ali skupina, ki ima lastninsko pravico do proizvajalnih sredstev; lastnik proizvajalnih sredstev ♪

Podjetnik je človek , ki se ukvarja s podjemi. Ni nujno, da je lastnik podjetja. Tudi lastnik podjetja ni nujno podjetnik.

SSKJ definicija

podjétnik  -a m (ẹ̑) v kapitalistični ekonomiki lastnik podjetja: podjetniki in finančniki / več podjetnikov se je združilo ♪

ZDG definicija

Podjetnik po tem zakonu je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja.

Podjem je posel s katerim se nekdo ukvarja – torej tisto kar nekdo ali neka skupina podvzame.
Podjetje je gospodarski subjekt registriran pri nekom.

SSKJ definicija

podjèm  -éma m (ȅ ẹ́) knjiž., redko dejanje, načrt: pripraviti skupen podjem ◊ jur. izvršitev določenega dela ♪

Glavna razlika med direktorjem (upravo) torej managerjem in lastnikom oz. podjetnikom: Direktorjevo plačilo je plača, lastnikovo plačilo je dividenda oz. izplačan dobiček. Direktor mora upravljati s podjetju lastnimi resursi, medtem ko podjetnik lahko dela tudi z resursi tretjih oseb.

Okrajšave:

SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ZGD – Zakon o gospodarskih družbah

Viri:

http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

http://www.uradni-list.si/1/content?id=93580

Za sliko se zahvaljujemo Ambro in FreeDigitalPhotos.net

Zapisnik sestanka

Sestanki so neizogiben del poslovnega življenja. Tako, kot je pomembno, da se ne glede na število sestankov v določenem dnevu, na njih vedno dobro pripravimo. Pomembno je tudi, da sestanek ves čas med potekom dobro spremljamo in si čim več beležimo.

Komunikacija je uspešna izključno, če se oba oziroma vsi sogovorniki razumejo, oziroma razumejo, kaj je kdo povedal in mislil s tem kar je povedal.

Po vsakem sestanku obvezno preletite kaj ste zapisali, če je potrebno, še dopišite kakšne podrobnosti, ki jih med sestankom niste uspeli pribeležiti.

V izogib problemom v prihodnosti predlagam, da daste čim več zapisnikov sestankov v potrditev vsem udeležencem, da že pri zapisniku preverite, če vse stvari enako razumete – tudi če se v določenih delih ne strinjate (tudi nestrinjanje in drugačna mnenja je smotrno beležiti).

Potrditev zapisnika je možna na več načinov:  pisno neposredno po sestanku, po elektronski pošti ali kako drugače.

Zapisnik sestanka_obrazecObvezne vsebina zapisnika sestanka

Kraj in čas sestanka
Namen sestanka (spoznavni, prodajni, uskladitveni, pripravljalni, …)
Vsi prisotni ( ime, priimek, funkcija v podjetju oz. na projektu)
Dnevni red (v kolikor je mogoče dnevni red pripravite že pred sestankom)
Razprave (zapišite o čem kdo je povedal kaj)
Zaključki (kdo, do kdaj, za koliko)

Zapisnik sestanka_obrazec

Pa še nekaj koristnih nasvetov

Za sliko se zahvaljujemo adamr www.FreeDigitalPhotos.net