Mesečni arhiv: marec 2015

Kako podjetnik zaščiti premoženje?

Osnove osebnih financ govorijo, zaščitite, kar imate in se šele nato širite.

Ljudje se počutijo varne, če je na njih napisana hiša ali avto in če imajo bančni račun odprt na svoje ime.

Mogoče to drži, če imate službo, če pa ste poslovnež, je realnost povsem drugačna.

Kako lahko to naredimo?
Ustanavljajte podjetja.

Če želite zaščititi svoja sredstva, ustanovite podjetja. Ne samo enega. Tisto, kar ste že zaslužili/odplačali imejte na enem podjetju, tvegajte pa z drugim/novim podjetjem.

Žal zakoni v poslu varujejo podjetja in ne posameznikov.

Seveda pa potrebujete dobre svetovalce, sicer boste imel samo stroške in nič koristi.

Nekaj o tem tudi na spodnji povezavi:

 

Za sliko se zahvaljujemo Vichaya Kiatying-Angsulee FreeDigitalPhotos.net.

Kako pride do novega posla…

Lansko leto sem poleti ostal brez tonerja v tiskalniku. Novega sem naročil kar pri tajnici v pisarni in dobil račun za 70 EUR, kar se mi je zdelo veliko. Ker sem po naravi škrt in stiskaški, sem po plačilu računa preveril na internetu, koliko stane toner – no, moja cena je bila dobra za originalni toner, ponaredek pa bi lahko dobil še 40% ceneje, za 40 EUR.

To je bilo za nekaj časa to. Nato me kontaktira Kitajec, s katerim skupaj delamo na programu razvoja in produkcije elektronskih naprav za merjenje porabe energije in upravljanje hiše, in mi pove, da ima eno zelo dobro firmo, ki se ukvarja s prodajo tonerjev in jih zanima evropski trg.

Stopili smo v kontakt in takoj sem dobil cenik; moj toner na Kitajskem stane 9,5 USD to je cca 9 EUR.

Super priložnost. Razlika v ceni je 1:4 – to bo posel. 1:4 je razlika v ceni med nabavno ceno v tovarni in prodajno ceno z davkom v Sloveniji.

Potem pa realnost:
– prevoz
– zaloga
– sodelavci
– minimalno naročilo

No, pa smo naredili prvo naročilo – ker je z denarjem vedno na težko, smo za prvo naročilo zbirali naročila in nato denar. Postopek je trajal od septembra do marca.

Testni primerki so prispeli in sedaj smo v fazi testiranja.

Nato pa sledi:
– podjetje
– prostori
– ekipa

Bomo poročali.

Za sliko se zahvaljujemo Mister GC in FreeDigitalPhotos.net

Konkretne napake BMW Slovenija in A-Cosmos pri delu s strankami

Proti koncu lanskega leta sem od BMW Slovenija dobil obvestilo, da je pri avtu, ki ga vozim, prišlo do morebitne serijske napake pri kateri bi se lahko nepravilno napolnil sovoznikov airbag, da pa takih napak še ni bilo.

No, sem pomislil, so pa res skrbni, da pošljejo tako obvestilo za 14 let star avto. In imel sem dober občutek, da sem se odločil za BMW, kjer še po 14 letih odkar so avto naredili, spremljajo, kaj se z avtomobili dogaja.

Moja zmota se je pokazala že v naslednjem trenutku.

Nato pogledam obvestilo: niti ene telefonske številke od BMW Slovenija, samo seznam pooblaščenih serviserjev. Seveda nikjer nobenega maila, kaj šele Facebooka ali kakšnega drugega medija saj smo šele leta 2014, in najbrž tisti, ki vozimo stare avtomobile itak nimamo pojma, kaj so sodobne tehnologije.

No, na dopisu pa sta podpisana David Štupar, vodja poporodaje in tehnični inštruktor Aleksander Horvat – zakaj dva podpisa mi ni jasno. Dodan je še žig BMW Group Slovenia ter ID za DDV. Predvsem nekoristni podatki. Nikjer pa več podatkov o napaki itd. Zgleda, da smo vsi zabiti …

Nato sem se dogovoril z A-Cosmosom – prva napaka – na dopisu ni maila. Zatem je serviser zahteval kopijo prometne – ja, pa zakaj je na dopisu serijska številka, če ta dopis ne gre do pooblaščenih serviserjev? No, nato je bilo na del potrebno čakati 3 mesece! Mar ni logično, da menjave organiziraš, ko imaš s čim zamenjati?

Potem je prišel na vrsto servis.

Šefu servisa sem napisal sledeče:

Spoštovani gospod Šolar

pri Vas sem se naročil na menjavo airbagov pri 330d E46.

Res je da je avto, ki ga vozim slabo vzdrževan, ampak to še ne pomeni, da se lahko do mene vedete, kot do kretena!

S servisom in odzivom vašega osebja nisem zadovoljen!

Gospod Alen Jungič se neprimerno obnaša in sicer ob predaji vozila mi je avto pokazal iz Mazdinega salona in nasvidenje.

Ko sem avto pregledal sem opazil, da je bil pokrov airbaga snet zelo površno, zato se je del armature zavihal in sedaj se vidi guba. Slika v prilogi.

No nato sem prišel na informacije, kjer mi je gospa povedala da nimate knjige pritožb. Predstavljam si da ste tako popolni, da je ne potrebujete – pohvalno!

No gopod Jungič je nato z mano odšel do avta in prvi odziv je bil, da moj avto ni v redu, ker ne delajo vsi cilindri – to je sicer v celoti res, ampak problem je v tem, da je vaš mehanik tako odstranil pokrov airbega, da sedaj grdo stoji. (v špranji se vidi zguban rob)

Kot vidite v priloženi fotografiji so vaši vlecenjeni serviserji pozabili tudi resetirati lučko za airbag.

No nato sva se odpeljala v servisno delavnico in serviser je ugotovil, da se ne da nič naredit in da je vse v redu. No to me ni preveč presentilo – le kaj bi pa lahko bilo narobe pri popolnem servisu?

Nato sem se odpeljal.

Razumem, da je všemu velecenjenemu osebju izpod časti servisirati stare avtomobile(še posebaj, če so v slabem stanju), ker so oni pač super sposobni in najverjetnje vsi vozijo najnovejše BMW-je. Zdej tud razumem zakaj na Iseti v salonu piše ne dotikaj se (ker bi se je lahko dotaknili vaši mehaniki)

BMW sem tudi obvestil o pomoti, ko Vas je dal na seznam pooblaščenih serviserjev, ki je bil na hrbtni strani odpoklica. (Poslano v vednost BMW Slovenija, da Vas v prihodnje ne bi morili s servisiranjem starih avtomobilov, kar je vašim mehaniko tako izpod časti)

Naj zaključim s tem da ne bom ponovno prišel do Vas in ne da se mi izgubljati še več časa, kot sem ga z vašimi utvarami o tem, da je vse v redu. Bom pa vašo popolnost pohvalil vsem voznikom BMW-ja, ki jih poznam.

S spoštovanjem

Nakar dobim odgovor:

Pozdravljeni g.Peter,

hvala za vaš email, vsebino sem vzel resno in jo bom tudi temu primerno obravnaval. Vsekakor vas prosim (ne glede na odločitev da boste v nadalje serviserali vozilo drugje) da pridete do mene, da se pogovoriva o zadevi in pogledam izdelek.

Hvala, prosim predlagajte termin v drugem tednu.

Lep pozdrav!

No, gospod Šolar, kaže, da latinski rek Nomen est omen, drži

Pa poglejmo ključne napake v odgovoru:

  1. če sem vas jaz v pisanju naslavljal z gospod Šolar, je pokroviteljsko naslavljati me z gospod Peter (osnove bontona).
  2. če sem že v pisanju napisal, da se z zadevo ne bom več ukvarjal, mi je neprimerno ponujati rešitve, s katerimi bi se z zadevo še bolj ukvarjal (osnove bontona, ne delaj nečesa kar drugega jezi)
  3. vaš primer sem vzel resno – to kaže da ali blefira ali ostale stvari ne jemlje resno
  4. če imate problem, se ga ne rešuje po načinu pridi do mene (kao ja sem Hađija I svi dođe do mene), ampak se problem najprej prizna, nato se vpraša, kje bi vam ustrezalo, da se dobimo.

Jaz sem nadaljeval v slogu:

Spoštovani g Solar

Zgleda niste do konca prebrali maila – zadnji del pošiljam ponovno!

Naj zaključim s tem da ne bom ponovno prišel do Vas in ne da se mi izgubljati še več časa, kot sem ga z vašimi utvarami o tem, da je vse v redu.

Lep pozdrav

Komedija se nadaljuje:

Pozdravljen,

Sem prebral vaš email do konca, in glede na vsebino razumem, vendar kljub temu, prosim da si midva vzameva čas.

Hvala.

Lpj.

No, sedaj se pa že tikava – naslovljen sem s Pozdravljen.

In spet si bova midva vzela čas! Pa kakšen pokroviteljski jezik je to!? Sem jaz naredil napako ali vaši sodelavci? Kdo je lahko pokroviteljski do koga – osnove bontona itd.

Spoštovani,

jaz se držim tistega, kar napišem.

Glede na to, da se vrednote vodilnih prenašajo na zaposlene menim, da je Vaš odziv samo slab “PR stunt”.

Lep pozdrav,

Ko mu že napišem v najlepšem možnem tonu, da naj gre v kurac, sledi še eno opravičilo.

Ljudje vemo, kdaj nas kdo ceni in kdaj nas kdo podcenjuje, zato svoje stranke cenite iz srca ne iz ust, sicer ste v napačnem poslu.

Ne blefirajte, trudite se delati po njaboljših močeh! Dopis od BMW-ja je prvi blef in neprofesionalen trud; na njem ni enega maila, kaj šel podrobnejšega opisa napake – za airbag, ki nam ga prodajajo kot razliko med življenjem in smrtjo, si vzamejo samo dva stavka: prvi je, da lahko pride do nesreče, drugi pa, da pri vozilih BMW do napak še ni prišlo. Razumem, da povprečnega kupca ne zanimajo podrobnosti, kaj pa tisti, ki nas zanimajo?

Robe za zamenjavo ni bilo na zalogi.

Potem pooblaščenim serviserjem niso dali podatkov in zato so ti zahtevali sken prometne – še eno tajniško delo zame kot voznika.  Bi bilo fajn, da preberejo spodnji del.

Nato nemogoč odnos na servisu in podcenjujoč odnos šefa servisa – tega se ne dela!

Če želite delati posel, delajte dobro – tudi tiste, ki imajo manj denarja in ki plačujejo, je potrebno ceniti. V tem primeru pa popravilo itak plača BMW. S tem, ko mene serviser ne ceni, ne ceni niti BMW Slovenija, ki mu napako oz. njeno odpravo plača.

Za konec par osnov …

Mater vseh problemov je odnos do strank. V BMW-ju in A Cosmosu ne razumejo, da so kljub temu, da imajo avtomobile na zalogi, servis, storitveno podjetje.

Namenoma ne razumejo izvora besede storitve ali usluge – pojasnjujem spodaj!

uslúga -e ž (ȗ)
1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti: narediti komu uslugo; odkloniti, poplačati uslugo; prositi koga za uslugo; drobna, majhna, prijateljska, velika usluga / biti komu na uslugo pripravljen mu ustreči, pomagati / kot vljudnostna fraza na uslugo (sem vam) ∙ekspr. narediti komu medvedjo, slabo uslugo narediti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi
2. publ. Storitev: podjetje opravlja različne usluge; plačati, zaračunati usluge; davek na usluge / gostinske, hotelske, komunalne, obrtne, poštne usluge; tehnične usluge ♪

Pojasnilo: storitveno podjetje ne dela usluge (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti) ampak dela usluge (storitev) – torej pravilen je drugi pomen iz SSKJ-ja, ki izhaja iz besede
sluga slúga -e tudi -a m (ú)

1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo:sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga pokoren; sluga ponižen ∙ekspr. hotel je, da bi bili vsi njegovi sluge da bi mu vsi stregli

2. nekdaj kdor v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluga je položil akte na mizo / občinski, sodni, šolski sluga
V duhu socializma, pa si direktorji avto podjetji ne želijo biti del tretje definicije,

3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: njegovi sluge se mu v vsem pokoravajo / okupatorjevi sluge

Zato se do strank pogosto obnašajo katastrofalno in si mislijo, da jim delajo usluge (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti), zato za svoja dejanja ne želijo odgovarjati, ker so, kljub temu, da so plačani za izvedeno, naredili uslugo (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti) in ne usluge (storitev), kar se naredi za plačilo.

Pa še pojasnila, da damo stvari v kontekst:

  • kljub temu, da sem predsednik uprave in direktor v več podjetjih me lahko vsak tika tud g.Šolar – pričakujem pa, da se spoštuje tistega, ki začne uporabljati ali vikanje ali tikanje. (razlika ali se srečamo na družabnem dogodku ali v problemu)

  • Gospod Šolar je lahko čist ok oseba(osebno ga ne poznam), sam konkretna dejanja kaže na nepoznavanja osnov poslovanja s strankami in konkretne zadeve ni speljal profesionalno, ampak šalabajzersko. Ne moremo pa vedeti ali gre za posamezno napako(po koncu napornega delovnega tedna) ali tako vedno dela

  • Preveril sem tudi poslovanje podjetja A-cosmos d.d. donos na kapital v 2013 je bil samo 3% – to pomeni, da je g.Šolar lastnik ali zelo prilubljen pri lastnikih, glede na to, da ga ne zamenjajo…

Za sliko se zahvaljujemo Teerapun in FreeDigitalPhotos.net.

Izbira imena podjetja

Če se odločite za odprtje podjetja v Sloveniji, ima ZGD (Zakon o gospodarskih družbah) nekaj omejitev, in sicer:

20. člen (jezik firme)

(1) Firma mora biti v slovenskem jeziku.

(2) Prevod firme v tuj jezik se lahko uporablja samo skupaj s firmo v slovenskem jeziku.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v firmi lahko uporabljajo besede v tujem jeziku, če:

– ustrezajo firmam, imenom ali priimkom družbenikov, ki so sestavni del firme,

– ustrezajo registriranim blagovnim ali storitvenim znamkam,

– gre za domišljijska poimenovanja, ki ne vsebujejo tujih črk, ali

– gre za mrtvi jezik.
Za poslovanje v Sloveniji je zakon ustrezen, za poslovanje s tujino pa so omejitve glede uporabe jezika zelo nevšečne. Predlagatelju zakona in tistim, ki so glasovali za, bi predlagal, da naredijo podjetje z imenom Goveja Juha in to objavijo na Alibabi, potem pa naj poskušajo Kitajcem po telefonu razložiti, kako se napiše Goveja Juha d.o.o. In seveda mora biti preživetje vas in vaše družine odvisno od tega, ali boste tem Kitajcem danes prodali govejo juho – ne pa, da na koncu meseca dobite plačo, če kaj naredite ali ne. No, dejstvo je, da takega kretenizma nihče ne bi podpisal ali glasoval za tak zakon, če bi pred tem naredil zgoraj omenjen poizkus.

Naše zadnje podjetje, ki smo ga registrirali je THAI ASIA d.o.o., preko katerega bomo prodajali tajsko hrano v Sloveniji in na Balkanu. Ime je bilo seveda zavrnjeno, nato pa z ustreznimi pojasnili sprejeto. Skratka, če sodišče zahteva pojasnila, mu jih pošljite!

Ker podjetniki ne obupavamo, ampak iščemo rešitve, je zadeva zelo enostavna; če imate čas registrirajte blagovno znamko (cca 6 mesecev) in nato podjetje. Sicer pa ustanovite podjetje in ga kasneje na podlagi blagovne znamke preoblikujete oz preimenujte.

Sicer pa predlagam, da pri izbiri imena ne komplicirate preveč, ker ga lahko vedno spremenite. To pa vedno za sabo potegne še domeno, vizitke, promocijske materiale itd.

Če rabite kakšen konkreten nasvet pri izbiri imena smo v H12 vedno na razpolago.

Pojasnila:

– ime podjetja ni nujno isto kot blagovna znamka izdelka/storitve.

Za sliko se zahvaljujemo David Castillo Dominici in FreeDigitalPhotos.net.

Koliko je vredna naša spletna stran?

Na naših sestankih in svetovanjih se pogosto pojavijo ocene, koliko je vredna spletna stran podjetja ali projekta.

Večino ocen, ki jih podajo udeleženci naših svetovanj (ali ostalih), je popolnoma zgrešenih in skreganih z vsako poslovno logiko.

Po mojem mnenju je realna ocena, ocena, ki jo poda spletna stran www.siteprice.org.

Večina podjetji v Sloveniji dela s spletno stranjo katastrofalno izgubo – torej vanjo vlaga bistveno več denarja, kot je vredna.

Pameten gospodar oz. gospodarstvenik v katerokoli naložbo vloži manj, kot je tržna cena oz. za kolikor jo je mogoče prodati. Logika je, da lahko v vsakem trenutku prodaš z dobičkom.

No, spletna stran je sredstvo podjetja in bi kot taka, po definiciji, morala prinašati denar, sicer se jo je potrebno znebiti.

Kot lahko preberete na naši strani (o nas), je h12storitve.si v času pisanja prispevka vredna 203 USD, kar je približno 190 EUR. Če računamo, da sta najem prostora in domena skupaj stala 50 EUR in objava vseh prispevkov cca 5 EUR na prispevek – torej skupaj cca 100 EUR, smo naredili približno 90 EUR donosa, kar je za mesec dni dela zelo veliko. Seveda pričakujemo, da bo donos s številom prispevkov padal – želimo pa ga obdržati na približno 50% na vložena sredstva.

Pa poglejmo kakšen “posel” s spletno stranjo dela največje slovensko podjetja Petrol.

Ocena spletne strani http://www.siteprice.org/website-worth/www.petrol.si je cca 35.000 USD, kar je cca 33.000 EUR.

Po naših informacijah imajo na Petrolu zaposlenega Klemna Geršaka, ki se ukvarja s tem, in še zunanje izvajalce. Že Klemen Geršak Petrol vsako leto stane več, kot je vredna sama spletna stran.

Torej Petrol dela izgubo s spletno stranjo. V sredstvo, ki je vredno 33.000 EUR (po oceni siteprice.org), vlaga po naši oceni preko 100.000 EUR na leto.

Menim, da bi bilo koristno Cudermana, Vodnika in Berločnika poslati na izobraževanje, kaj so neopredmetena osnovna sredstva.

Revizorje, ki dajo pozitivno mnenje, kljub negativnem donosu nekaterih (vsem vidnih) sredstev, pa bi bilo pametno vprašati po strokovnosti in poštenosti.

V celoti pa drži Petrolov univerzalni izgovor, da drugje notri dobijo – seveda delničarjem dajo enostavno nižjo dividendo, ker izgube ne odpravijo, ampak pokrivajo z denarjem od prodaje bencina.

Pojasnila:
– vsa sredstva, ki za posel niso potrebna, je potrebno čim prej odprodati.
– spletna stran lahko prodaja in nosi denar, ampak njena vrednost je pokazatelj ali ste pri ustvarjanju uspešni oz. koliko imate še rezerve.
– vložek mora biti vedno manjši kot izplen, sicer delate nekaj narobe.

Razkritja:
– z avtorjem povezana podjetja so v več sodnih sporih s Petrolom, zaradi neplačil, kraje intelektualne lastnine, …
– avtor je sodeloval s Petrolom od leta 2011 in še vedno za Petrol upravlja www.monitel.si.
– avtor upravlja spletno stran www.energymama.si, kjer je pri vloženih 600 EUR vrednost strani cca 1.350 EUR.

Za sliko se zahvaljujemo David Castillo Dominici in FreeDigitalPhotos.net

O pravu za podjetnike

V podjetju se pravu enostavno ne moremo izogniti, niti pri razmerjih med družbeniki niti pri odnosu do zaposlenih niti pri odnosu do kupcev.

Definicija po SSKJ
právo  -a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil:

Dobro si je zapomniti ta osnovna pravila

Iuris praecepta sunt haec: honeste vivere, alterum non laedere, suum cuique tribuere.
Pravna načela so: pošteno živeti, nikogar prizadeti, vsakomur priznati, kar mu pripada.

Ignorantia iuris nocet.
Nepoznavanje prava škoduje.

Ignorantia legis neminem excusat.
Nepoznavanje zakona nikogar ne opravičuje.

Imperitia culpae adnumeratur.
Neizkušenost se prišteva k malomarnosti.

Torej vsak podjetnik mora poznati čim več prava, v celoti pa mora poznati osnove.

Večina podjetnikov bo pri svojem delovanju primorana sodelovati tudi z odvetniki in ostalimi pravnimi strokovnjaki.

Kaj svetujemo?
– čim bolj se pripraviti, v kolikor je možno preštudirati relevantno zakonodajo.
– čim bolj podrobno pripravite opis primera, da bo odvetnik lahko razumel primer – navajajte tudi tehnične in ekonomske značilnosti, kjer je primerno. Ni slabo, da opišete tudi, kaj bi po vašem mnenju bilo pravično. Držite pa se dejstev.
– preden odvetnik ukrepa se prepričajte, da popolnoma razumete postopek in morebitne posledice, tako pravne kot finančne.
– z odvetnikom bodite v stalnih kontaktih tudi med potekom sojenja, priprave dokumentacije itd.
– pozanimajte se kaj vam odvetnik lahko obljubi, in ali obvezno zavarovanje odgovornosti krije njegove obljube.

Kaj odsvetujemo?
– odgovornost za primer v celoti prenesti na odvetnika.
– najemanje zvezdniških odvetnikov.
– obremenjevanje odvetnika z vašimi čustvi in občutki.
Torej outsourcing – najem odvetnika je lahko dobrodošel kot vselej pa mora biti premišljen.

Še en koncept, ki nezmotljivo velja: Shit in – Shit Out. Če boste dali nepopolne ali celo lažne informacije odvetniku, bo rezultat temu primeren. Žal odvetniki ne delajo čudežev, ampak opravljajo svoje delo, ki pa se največkrat začne šele, ko vi zaključite svojega – po domače, bolje, kot boste pripravljeni prišli do odvetnika, večje so možnosti, da odvetnik kvalitetno opravi svoje delo.

Viri:
http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html

Za slike se zahvaljujemo digitalart in FreeDigitalPhotos.net

Poštenje se izplača!

V originalu Honesty is the best policy!

Danes so kriminalisti pridržali bivšo predsednico uprave ACH, Sonjo Gole, s katero sem se srečal pri poskusu prevzema podjetja Pertech d.o.o. v letu 2013.

Z gospo sem prišel v spor, ker je za prevzem pripravila katastrofalno dokumentacijo (nevredno površnega srednješolca) in ni dovolila vpogleda v podjetje, zahtevala pa je dokaz o finančni sposobnosti za prevzem, preden je bila določena prodajna cena. Stalno pa je nekaj skrivala.

No, na zadnjem sestanku v letu 2013, sem ji jasno povedal, da če bo še naprej tako ravnala bo pristala v zaporu. Še prej pa sem jo vprašal, ali dela za svoj žep ali v dobro delničarjev, kar bi glede na funkcijo morala.

Bistvo:
V poslu se vsi odločamo na podlagi informacij. Če nas nekdo zavaja, nam s tem povzroča škodo (tako materialno, kot nematerialno), zato je namerno zavajanje kaznivo (211. člen KZ – do 3 leta zapora), tisti, ki zavaja pa odgovarja tudi za vso škodo, ki jo je njegovo zavajanje povzročilo (10. člen OZ).

Kljub temu, da je zavajanje in goljufija lahko privlačna na kratki rok se niti srednjeročno nikoli ne izplača!

Bodite pošteni do sebe, do sodelavcev in seveda do kupcev, le tako imate možnosti za uspeh!

Viri:
– http://www.reporter.si/slovenija/policijska-preiskava-na-adrii-mobil-pridr%C5%BEana-direktorica-sonja-gole/50501
– http://www.finance.si/8818326/Kako-so-mened%C5%BEerji-ACH-upnikom-speljali-Adrio-Mobil
– Kazenski Zakonik: http://www.uradni-list.si/1/content?id=109161
– Obligacijski Zakoni: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200797&stevilka=4826
Za sliko se zahvaljujemo iosphere in FreeDigitalPhotos.net.

Programska oprema je zastonj…

Mnogokrat v gostilniških debatah slišim: “Zakaj bi kupil programsko opremo, če se jo na spletu dobi zastonj.”

Predvideval bom, da govorimo o programski opremi, ki je na razpolago pod licenco freeware in ne ukradeni opremi.

Kot povsod so tudi tu prednosti in slabosti

Dobre strani:
– ni fiksnih stroškov
– vsa navodila so na spletu
– hiter zagon

Slabe strani:
– podpora je največkrat plačljiva (pogosto dražja od podpore za plačljivo opremo)
– ko se zaplete je rešitev pogosto težko najti – včasih je ni
– nihče ne odgovarja za zanesljivost

Če imate denar, predlagam, da si kupite oz. najamete programsko opremo. Saj se mora podjetnik po definiciji ukvarjati z glavno dejavnostjo (core business) in ne še z vsemi ostalimi stvarmi, ki so lahko zelo časovno potratne. Poleg tega lahko od ponudnikov plačljivih storitve zahtevate service level agreement, v katerem opišete njihovo razpoložljivost, ki jo potrebujete za vaše nemoteno poslovanje.

Za start-upe pa je freeware idealna priložnost, da pomanjkanje denarja kompenzirate z dodatnim delom in pridete do praktično istega izdelka.

Če niste računalniško pismeni, predlagam, da se izogibate brezplačni opremi, v kolikor nimate nekoga na katerega se res lahko 100% zanesete, da Vam bo pomagal ko se ustavi.

Disclaimer:
Avtor članka je uporabnik programske opreme pod licencami open in freeware (tudi ta blog se piše na WordPressu).
Avtor članka je vpleten, kot direktor, svetovalec, nadzornik v več podjetjih, ki programirajo in prodajajo ali dajejo v najem programsko opremo.

Za sliko se zahvaljujemo Stuar Milesu in FreeDigitalPhotos.net

Upaj na najboljše, pripravi se na najslabše in sprejmi kar pride

Za podjetnika je zelo važna prava psihična naravnanost v poslu. Zame zadevo najbolje opiše citat, ki gre v originalu takole: “Hope for the best, prepare for the worst and take what comes.”

V tem duhu je potrebno pripraviti vse načrte podjetja in vse pogodbe, tako med partnerji (lastniki) kot pogodbo z vodstvom in ostalimi zaposlenimi.

Na kratko to pomeni, da moramo plane pripraviti optimistično, če pa jih ne dosežemo, to ne sme pokopati podjetja, še manj pa podjetnika.

Podjetniki smo sanjači, pogosto se sanje ne uresničijo in takrat nas strezni realnost. Če je le mogoče se moramo z realnostjo čim prej spoprijeti – tako, da preprečimo nadaljnjo škodo.

Tudi pri pogodbah je zelo lepo pisati o delitvi dobičkov in o večni zvestobi. Predlagam pa, da se pri pogodbah večino časa posveti črnim scenarijem; kakšne so posledice, če plan ni dosežen, kdo odgovarja za kaj, kdo je dolžan kriti nastale stroške in kako bomo nadaljevali oz. kako bomo odšli vsak po svoje!

Pa prosim, ne razumeti, da podjetniki naj ne tvegajo – saj to niti teoretično ni mogoče. Podjetniki živimo od dobička, le ta pa je nadomestilo za tveganje. Dobro pa je, da sebi in vsem ostalim čim bolj natančno opišete oz. opredelite tveganje – tako, da se lahko vsak sam odloči, ali ga je bolj strah tveganja ali je veselje ob morebitnem dobičku večje in torej gre v posel.

Za sliko se zahvaljujemo David Castillo Dominici in FreeDigitalPhotos.net.