Mesečni arhiv: januar 2016

Mini-maxi v praksi

Med sestanki sem se dobil na čaju v ljubljanskem BTC-ju. V Kristalni palači sem šel najprej v restavracijo in nato še v bar diVino.
Kot prvo me eden od natakarjev ni pozdravil. Sledil je problem pri naročanju čaja – očitno je moja izgovorjava angleškega imena tako slaba, da ga natakar ni razumel. Zagato smo rešili tako, da sem mu v meniju pokazal kaj želim. Oseba, ki je bila z menoj, je nato naročila nek sadni čaj.

Natakar je naročilo sprejel, potem pa povedal, da tega čaja nima.

No, to sem še nekako preživel, nato pa prvi šok.

Čaja sta bila postrežena v okrušenih vrčih, šalicah in v zarjavelem cedilu.
Zadevo sem poslikal in prosil za knjigo pritožb.
Mojo prošnjo je natakar namerno preslišal, nakar je po  ustvarjanju vendarle prinesel prazno knjigo pritožb in me vprašal, kaj je narobe.
Razložil sem mu, da so mi postregli v okrušeni posodi.
Medtem, ko sem pisal pritožbo, mi je prinesel drugo posodo – tokrat mi je za čaj prinesel šalico za kavo, na podstavku za čaj.

 
Na mizi sem pustil 4,40 EUR in odšel. No, mene ta restavracija in bar ne bosta več videla. Prav tako bom o njihovem odnosu povedal vsem, ki jih poznam.

Da se razumemo, če bi se natakarji ustrezno opravičili, bi verjel, da je šlo za napako – glede na ravnanje pa je jasno, da je šlo za namerno norčevanje iz strank.

Zakaj pravzaprav gre:
Vzroki so naslednji:
– lastnik prostorov, ki mu je vseeno za vsebino – konkretno BTC. Očitno ni nikomur jasno, da kljub trenutno plačani najemnini, zaradi katastrofalne usluge trpi tudi Kristalna Palača in celoten BTC.
– lastnik lokala (diVino), ki mu je vseeno za goste – konkretno Dulcis Gourmet d.o.o., katerega lastnik je Preator d.o.o., katerega lastnik je MARCRET LIMITED. Po razpoložljivih podatkih vse vodi Tomažič Stele Suzana, ki najverjetneje verjame, da je lokacija vse. Inventar, ki se ga ne obnavlja ustrezno in osebje, za katerega si predstavljam, da je slabo plačano, pa ni problematično oz. ga ni potrebno spreminjati, če prodajaš najdražji čaj.
– vera, da je možno prelisičiti ekonomsko načelo mini-maxi – torej v konkretnem primeru, da lahko iz okrušenih šalic z nesramnimi natakarji prodajaš najdražji čaj v BTC-ju. No, že kmečka pamet vsakemu pove, da mora biti vse na nivoju, če želiš na dolgi rok dosegati visoko ceno.
– povprečen obiskovalec lokala očitno raje pogleda stran in plača (in po možnosti zopet pride), kot pa, da bi za svoj denar zahteval ustrezno storitev.