Mesečni arhiv: december 2016

Ekonomsko ozadje prehoda iz trgovca z energijo v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike

Izhodišča

  • trgovec z energijo ima cca 2% dobičkovnost prometa. To pomeni, da na vsakih 100 enot prometa ustvarijo 2 enoti dobička
  • dobra IT podjetja imajo dobičkovnost 30% prometa. To pomeni, da na vsakih 100 enot prometa ustvarijo 30 enot dobička
  • IT pri povprečnem uporabniku energije prihrani 20% energije
  • povprečen uporabnik je pripravljen plačati pol prihranka pri energiji za znižanje porabe

To pomeni, da je trgovec z energijo, ki je do sedaj prodal za 100 enot energije, pri tem zaslužil 2 enoti. Če pri preobrazi v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike uvede še IT rešitev, bi to pomenilo, da končni porabnik porabi za 80 enot energije. Isti porabnik je za IT pripravljen plačati pol prihranka na energiji, to pomeni 10 enot.

Torej ponudnik proda skupaj za 90 enot – pri 80 enotah energije zasluži 1,6 enote, pri desetih enotah IT-ja pa zasluži 3 enote. Skupaj sedaj prodal 90 enot in ima dobiček 4,6 enote.

To pomeni, da se pri prestrukturiranju iz prodajalca energije v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike, dobičkovnost prometa iz 2% zviša na 5,1%, kar pomeni 255% povečanje dobičkovnosti prometa.

Prestrukturiranje bi v primeru velikega trgovca pomenilo, da se pri treh milijardah prometa, dobiček iz sedanjih 60 milijonov evrov poveča na 138 milijonov.

Aplicirajmo zgornja izhodišča na povprečno slovensko gospodinjstvo.

SEDAJ: Povprečno slovensko gospodinjstvo plača 50 EUR na mesec za elektriko – trgovec zasluži 1 EUR.
PO SPREMEMBI: Povprečno gospodinjstvo bi plačalo 40 EUR energije in 5 EUR IT storitev – ponudnik  bi zaslužil 2,3 EUR.

Tu dobimo štirikrat win  situacijo:

  1. Win – uporabnik porabi manj – prihrani denar
  2. Win – ponudnik ustvari večji dobiček – zasluži več
  3. Win – okolje manjša poraba pozitivno vpliva na okolje
  4. Win – država – poveča se investicijski kapital – saj uporabnik porabi manj sredstev za energijo

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphotos.net.

Osnove ekonomije: poslovni in finačni vzvod pri klasičnih in novodobnih panogah

Poslovni vzvod

Če se stroški s količino praktično ne spreminjajo (ne rastejo), potem ima podjetje pretežno fiksne stroške – to pomeni, da ima velik poslovni vzvod.

Če so stroški ne glede na količino predvsem variabilni, potem ima podjetje nizek poslovni vzvod.

Primer IT firme
Firma v razvoj programske opreme vloži 100.000 EUR
Provizija za prodajo programske opreme je 10%
Firma ima torej 100.000 EUR fiksnih stroškov.
Le 10% stroškov je variabilnih – torej odvisnih od količine

Torej, če firma prodaja SW po 10.000 EUR, pri 12 kopijah naredi 8.000 EUR dobička, pri 120 kopijah pa 980.000 EUR.
Kljub 10-krat večji prodaji, dobiček ni 10-krat večji (80.000 EUR), ampak kar 122,5-krat večji (980.000EUR) – to je velik poslovni vzvod. Dobiček se s prodajno količino hitro povečuje.

Primer bencinske črpalke
Cena bencinske črpalke: 1 mio evrov.
Če firma prodaja bencin po 1 EUR na liter in ima 6% maržo
Fiksni strošek pa je milijon evrov
Pri prodanih 100 milijonih litrih ima dobiček – 5 milijonov evrov
Pri prodani milijardi litrov ima dobiček 59 milijonov evrov
Torej kljub 10-krat večji prodaji je dobiček samo 12-krat večji – to je nizek poslovni vzvod

Finančni vzvod

Finančni vzvod pomeni, da si s sposojenim denarjem spremeniš dobičkovnost. Če je pravilno uporabljen, se dobičkovnost kapitala poveča, če je porabljen nepravilno, se zmanjša.

Primer klasične dejavnosti – oddajanje nepremičnine

Nepremičnina je vredna 100.000 EUR
Nepremičnina je 100% financirana z lastnim kapitalom
Najemnina je 10.000 EUR na leto

Brez finančnega vzvoda je dobiček na kapital 10%
Pa poglejmo 50% finančni vzvod
Nepremičnina je vredna 100.000 EUR
Nepremičnina je 50% financirana z lastnim kapitalom
50% kredit pri banki po 5%
Najemnina je 10.000 EUR na leto
Stroški kredita so 2.500EUR na leto

Torej je donos na naš kapita l(50.000 EUR) 15% (7.500 EUR) – to je pravilno uporabljen finančni vzvod, ki nam omogoča povečanje donosa na kapital.

Pa poglejmo 50% finančni vzvod
Nepremičnina je vredna 100.000 EUR
Nepremičnina je 50% financirana z lastnim kapitalom
50% kredit pri banki po 12%
Najemnina je 10.000 EUR na leto
Stroški kredita 6.000 EUR na leto

Torej je donos na naš kapital (50.000 EUR) 8% (4.000 EUR) – to je napačno uporabljen finančni vzvod, ki nam zmanjša donosa na kapital.

Petrol** ima 1,2 mlrd sredstev in 400 mio kapitala. Torej ima 2/3 vzvod – saj je 2/3 sredstev financiranih z dolgom (pri finančnih inštitucijah in do dobaviteljev).

Če vemo oz. vzamemo, da ima pri bencinu 6% maržo, pri trgovskem blagu pa vsaj 30%.

Bencin 2,5 mlrd – 150 mio
Trgovsko blago 500 mio – 100 mio

Skupaj 250 mio marže – dividend pa samo 20 mio EUR – pomeni 230 mio EUR stalo obratovanje in obresti.

Moje mnenje:  nepravilno uporabljen finančni vzvod in neobvladovanje stroškov.

Velika nevarnost je tudi povečanje obrestne mere v prihodnosti, ko se bo uporaba finančnega vzvoda maščevala.

Mejni stroški

So stroški po točki preloma za proizvodnjo ali dobavo dodatnega proizvoda ali storitve.

Moje mnenje je, da je napaka uprave Petrola, da namenja preveč denarja za zadeve, ki ne povečujejo dobička – ampak samo povečujejo obseg! Torej uprava Petrola ne zna/ni sposobna kontrolirati mejnih stroškov.
Primer Petrola- moje mnenje o stanju v podjetju:

Petrol se predstavlja kot energetska firma, ki ima velik potencial na trgu.

Kaj pravi teorija
Poslovni in finančni vzvod se izključujeta, kar pomeni, da če ima firma velik poslovni vzvod za financiranje, ne sme uporabljati finančnega vzvoda.

Moje mnenje je, da če bi uprava verjela, da obstaja potencial na trgu (to pomeni, da obstaja poslovni vzvod), ne bi za povečevanje dobičkovnosti uporabila velikega (2/3) finančnega vzvoda.

Dejstva kažejo*, da poslovnega vzvoda praktično ni – zato uporabljajo finančnega.

Moje mnenje je, da finančni vzvod na poslovanje podjetja deluje negativno – saj je dividendna donosnost nižja kot povprečen strošek financiranja. Torej bi bilo bolj smiselno izdati nove delnice, kot pa vzeti nov puf, tudi če je ta v obliki obveznic.

POJASNILA:

  • *- odjemalcev je omejeno število – pri tako velikem tržnem deležu je rast, razen s prevzemi, nerealna.
  • ** – številke so približne, namenjene demonstraciji teorije v praksi.

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphotos.net.

Volkovi in psi

Idejo za tale zapis sem dobil med komentarji ne nekem forumu – zdelo se mi je, da je komentator pravilno opisal trenutno stanje v družbi. Jaz bom idejo samo malo parafraziral in jo komentiral tako, kot jo razumem.

Obstajata dva tipa vodilnih v družbi: volkovi in psi

Volkovi se zberejo v trop ter gredo in pokoljejo ovce. Včasih napadejo vsak svojo, včasih jih vsak napade več. Nato se nažrejo in gredo naprej. Praktično nikoli ne požrejo cele ovce.

Psi ščitijo ovce pred volkovi in drugimi zvermi, prav tako pred kradljivci ter drugimi nevarnostmi. Pazijo, da se ovce ne izgubijo, in da se držijo skupaj.

Volkovi in psi so načeloma podobnega videza; ko so mladički, jih nevešč opazovalec skoraj ne more ločiti.

Trenutno je v naši družbi več volkov, ki so zato, da se nažrejo, pripravljeni ubiti celo ovco ali celo več njih, ne glede na to, da potem pojejo samo manjši del ovce.

Vodilni, ki pazijo na svoje ovce in se obnašajo kot psi, so redki. Poleg tega jih konstantno napadajo tropi volkov.

Žal danes večina povprečnih ljudi ni sposobna ločiti med psom in volkom, zato se hudujejo nad obema. Ljudje se upirajo psom in s tem postanejo lahka tarča volkovom.

Čim prej je potrebno začeti diskriminirati (da pravilno ste prebrali) med volkom, ki je škodljiv in psom, ki izgleda podobno, vendar skrbi za svoje ovce!

Vodilni, ki se obnašajo kot psi, so izredno redki. Prvi razlog je, da vodilni kadri večinoma prihajajo iz vrst ovac. Pri nas ni tradicije vodstva (tu ne govorim o nepotizmu, ampak o tradiciji). Če si ovca, se bojiš tako psa kot volka. Zato si večina vodilnih izbere vlogo volka, saj je veliko lažje ovco ubiti, kot pa nanjo paziti.

Pa poglejmo povprečen primer iz slovenskega gospodarstva. Vodilni je bil izbran izmed sodelavcev podjetja. Najprej je moral rešiti vse svoje osebne frustracije – velik avto, drage obleke, drage večerje in eksotična potovanja. Nato je sledilo reševanje poslovnih frustracij — velika tovarna, drage pisarne. No, in potem jim zmanjka časa za posel. Potem povečajo kredite in prikažejo večji dobiček.

Seveda je mnogo lažje zaklat ovco, kot pa jo počasi vzgajati.

Vodilni, ki bi deloval, kot pes, bi najprej poskrbel za posel. Vzgojil ovce, razširil čredo in se potem, ko bi se klalo jagenjčka, najedel. Torej po poplačanih vseh kreditih, dobrih plačah zaposlenih in izplačanem dobičku, bi si privoščil velik avto in vse kar nas Slovence motivira.

V imenu ljudstva

Gotovo ste kdaj v rokah držali sodbo ali drugo odločbo sodišča, in opazili, da se začne z besedami »V imenu ljudstva«. Mislili bi si, da je sodbo izdala organizacija ali posameznik,  pooblaščena za zastopanje nekoga (v tem primeru kar celotnega prebivalstva) in ne sodišče, ki ni zastopnik, ampak institut za sojenje in izrekanje kazni. Še toliko bolj ste bili najbrž presenečeni, če sami niste imeli nič opraviti s sodbo, ampak ste le »nedolžen« bralec dokumenta. Bržkone ste se vprašali, če je ta sodba spisana tudi v vašem imenu, in če je, kako da vas o tem ni nihče nič vprašal? Ste moda kdaj nevede pooblastili sodišče ali pa katerega od sodnic in sodnikov, da v vašem imenu izreka sodbe nekomu, ki ga morda sploh ne poznate niti niste seznanjeni s primerom?

Če bi se sami predstavljali za zastopnika nekoga, pa to ne bi bili, bi vas doletela kazenska ovadba – in to tudi v najbolj banalnih primerih. Tisti, ki ste kdaj opravili podaljšanje registracije na avtomobilu, ki ni bilo vaše, veste, da ste morali (vsaj, če je postopek potekal skladno s predpisi) predložiti pooblastilo lastnika, ali pa, če ste trdili, da vas je lastnik pooblastil ustno, podpisati izjavo (ki ste jo dobili na licu mesta, in v kateri je bila navedena tudi morebitna kazen, če bi se izkazalo, da ste lagali), da je temu res tako, šele potem ste lahko nadaljevali s postopkom.

Sedaj si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi na okencu za registracije vozil izjavili, da to počnete v »imenu ljudstva«. Ne le, da bi se vam oseba za okencem najverjetneje smejala, ampak bi avto ostal neregistriran.

Kaj je ljudstvo? (Sprehod po ZDA)

V oči bode tudi sama izbira besede »ljudstvo«. Kaj pomeni ljudstvo? Morda mislijo na vse prebivalce te države, morda kar na vse prebivalstvo tega sveta, ali pa imajo v mislih prebivalce določenega kontinenta? Morda gre za kombinacijo malo tega, malo onega. Kdo bi vedel – kar je že samo po sebi problem, saj ne moremo preveriti, kdo je to »ljudstvo«, v čigar imenu naj bi se izrekale sodbe.

V prej opisanem primeru smo imeli osebo A, ki je osebi B podala pooblastilo za podaljšanje registracije avtomobila. Vsakdo je torej vedel, od kod prihaja pooblastilo, in je lahko preveril, če je oseba A res pooblastila osebo B. Enako velja za vsa druga zastopstva (od odvetnikov do skrbnikov). Le pri sodiščih ne vemo, kdo je tisti, ki je izdal pooblastilo za izrek sodbe v svojem imenu. Kdo je torej oseba A v krilatici »V imenu ljudstva«? Sta to sodnik in sodnica sama? Potem naj se tako tudi podpišeta. Je to sodišče kot celota? Potem naj se tako tudi podpiše.

Poglejmo malce čez lužo. V ZDA se večina sodnikov (razen zveznih) voli. Voli jih ljudstvo, tako kot volijo župane, šerife, kongresnike, predsednika, guvernerja itd. V večini zveznih držav se izvoli tudi generalnega državnega tožilca in okrožne tožilce. Poleg samih volitev imajo v nekaterih zveznih državah tudi sistem za odpoklic oz. »zadržanje«. Gre za »retention referendum«, torej referendum o zadržanju funkcije (ali odpoklicu z le-te), kjer volivci odločajo o tem, ali naj sodnik ostane na svoji funkciji.

Zakaj omenjamo ZDA? Zato ker so tam, vsaj v nekaterih zveznih državah, sodniki resnično izbrani s strani ljudstva. Ve se tudi za katero ljudstvo gre: ljudstvo okraja za katerega je sodnik pristojen. Enako velja za volitev tožilcev. Še celo več, kot smo spotoma že omenili, se v ZDA volijo tudi šerifi, ki so odgovorni za policijske naloge v svojih okrajih. Torej »v imenu ljudstva« posega tudi na načeloma represivno raven.

Morda se komu ne zdi pametno imeti sodnikov, ki jih voli ljudstvo. Vendar pa obstaja korektiv: večina sodnih primerov v ZDA se obravnava pred poroto, ki potem tudi izreče sodbo (izjeme so razni prekrški, zaslišanja za skrbstvo nad otroki, sicer pa se v ZDA lahko pred poroto vodijo tudi civilne pravde). Poroto sestavljajo državljani in jo dejansko izrečejo »v imenu ljudstva«. V tem primeru je torej krilatica »v imenu ljudstva« vsaj delno upravičena.

Pa pri nas?

Kot smo opisali zgoraj, so sodniki v ZDA (in primerljivih državah) odgovorni neposredno ljudstvu (vsaj večinoma), v Sloveniji pa temu še zdaleč ni tako. Če sodnik ali tožilec v ZDA delata slabo, obstaja velika možnost, da funkcije ne bosta več dolgo opravljala (preko instituta referenduma za odpoklic), ali pa preprosto ne bosta več izvoljena za nov mandat.

V Sloveniji sodniki niso podvrženi sodbi državljanov, čeprav za njihove napake plačujemo prav slednji. Ko Slovenija s sodišča v Strasbourgu prejme zaušnico, ki jo spremlja še zajetna odškodnina, to poravnajo davkoplačevalci. Sodnikom se ne zgodi nič, prav tako na svojih funkcijah ostanejo tožilci. Torej neka skupina neizvoljenih ljudi, na katere ljudstvo nima vpliva, izreka sodbe v imenu ljudstva, za katerim se skrivajo, da jim samim ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti. Ko nekdo sproži vprašanja glede sojenja ali ravnanja določenega sodnika ali tožilca, pa zaženejo vik in krik, češ da gre za napad na neodvisno sodstvo. Če bi bilo sodstvo neodvisno, bi sprejemalo odgovornost za svoje delovanje nase, in se ne bi skrivalo za ljudstvom, ki jih ni niti imenovalo niti pri njihovih sodbah ne sodeluje (v kontinentalnem sistemu ni porot).

Skrajno sprevrženo je torej, da se sodi »v imenu ljudstva«. Sodi naj se v imenu tistega, ki sprejme sodbo, za katero naj taisti tudi prevzame vso odgovornost. Tovrstna nedotakljivost sodstva je v nasprotju z demokratičnimi načeli človeštva. S tem, ko ljudstvo nosi materialne posledice (plačilo odškodnin zaradi razveljavljenih sodb) povzročene s slabim delom sodnega ustroja, pa so razveljavljene osnovne človekove pravice, ki govorijo, da vsak odgovarja le za svoja dejanja.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Retention_election

https://ballotpedia.org/Judicial_selection_in_the_states

https://en.wikipedia.org/wiki/State_attorney_general

Za sliko se zahvaljujemo uporabniku JanPietruszka in freedigitalphotos.net