Mesečni arhiv: januar 2017

Tovarna elektronike

Trumpov protekcionizem rezultira v premik dileme naredi ali kupi (ang. make or buy) proti naredi (ang. produce at home). Meni je všeč!

Po skoraj desetletju sem spet v timu, katerega naloga je postaviti tovarno elektronike. Seveda se zadeva sliši zelo glamurozno, pa ni.

Ne tarnam, nasprotno – postaviti tovarno ni več umetnost, ampak obrt. Tudi elektronika ni več visoka tehnologija, ampak je postala nekaj, kar je splošno dostopno in enostavno za proizvesti. Ne glede na to, kaj želite proizvajati, ima nekdo že pripravljeno linijo ali več njih za rešitev vašega problema. Tudi nabavne in prodajne poti so v času Alibabe postale relativno jasno začrtane.

Postaviti tovarno torej pomeni izključno pravilno voditi birokratske in upravljavske postopke. Če poenostavljeno rečem, treba je obvladati urnik, stroške in delo s podizvajalci.

Vsa romantika in mistika, ki jo v postavitev tovarn hočejo vdihniti politiki in razni menedžerski samopromotorji, je dejansko izginila.

Za sliko se zahvaljujem surasakiStock in freedigitalphotos.net.

Ustvarjati premoženje vs razporejati premoženje

Pred leti smo sestavljali tim za nek visokotehnološki projekt. Ker je bila v Sloveniji takrat uradno kriza (po mojem je še sedaj), je bilo na trgu veliko število menedžerjev, ki so imeli blesteče življenjepise.

Začeli smo pripravljati del projekta z enim od menedžerskih “zvezdnikov”. No, eden od mojih “vračev”* mi je povedal: gospod je super dober pri razporejanju denarja – torej, če mu daš kup denarja, bo z njim naredil kar največ (beri stisnil dobavitelje in zaposlene), nikakor pa, kljub obljubam, ne bo v podjetje pripeljal niti evra. Seveda poglavar vrača ni poslušal in seveda je vrač pravilno napovedal, kaj se bo zgodilo. Zvezdnik je dobil direktorsko mesto v državni firmi. Jaz sem dobil “račun” za vse stroške svoje neumnosti. Vrač pa je dobil pravico, da se hvali s pravilno napovedjo (ang. bragging right).

Po tej dragi izkušnji sem vse menedžerje začel presojati tudi skozi kriterij našega vrača, ali je dober za ustvarjanje ali samo za razporejanje premoženja.

Po približno petih letih spremljanja slovenskih top menedžerjev skozi tako prizmo, so rezultati sledeči: V Sloveniji, po merilih našega vrača (ki sem jih seveda tudi sam posvojil), praktično ni prepoznavnih menedžerjev, ki ustvarjajo premoženje – vsi prepoznavni menedžerji prerazporejajo premoženje.

Gre za dva koncepta življenja oz. organizacije družbe, ki so nam jih pri zgodovini predstavili takole:

Lovstvo nabiralništvo – starejši koncept, kjer se ljudje stalno selijo, saj ko uplenijo vse, kar narava ponuja na enem mestu, morajo spremeniti lokacijo in tam nadaljujejo s plenjenjem narave.

Kmetijstvo – novejši koncept, kjer ljudje živijo na enem mestu in so prisiljeni gospodariti trajnostno – torej tako, da narava vsako leto obrodi dovolj za preživetje.

Torej, po mojem mnenju je razporejanje bogastva enako nabiralništvu, ustvarjanje bogastva pa kmetijstvu.

Ustvarjanje bogastva po moji konzervativni teoriji pomeni peljati podjetje praktično brez kreditov, izplačevati dobiček, edini denarni tok pa so prihodki od storitev. Podjetje voditi realistično brez ali z minimalno rastjo.

Razporejanje bogastva po moji oceni pomeni peljati podjetje s krediti, evropskimi sredstvi, imeti dobiček, ki se ga ne izplačuje in sanjati o neskončni rasti.

 

POJASNILA

* Neka stara teorija o menedžmentu je govorila, da mora biti podjetje sestavljeno kot indijsko pleme. Potrebuješ poglavarja, da se bori,  starega poglavarja, ki pomaga mlademu, ko je preobremenjen, vrača, da skrbi za zdravje (beri odnose v timu) in vojake (beri delavce) ter ženske (tiste, ki skrbijo za podjetje – backoffice).

Za sliko se zahvaljujemo xedos4 in Fredigitalphotos.net.

Tržno gospodarstvo vs plansko gospodarstvo

Sodelujem pri mnogih projektih, kjer tržimo različne rešitve, storitve in produkte.

Pri produktih, ki jih tržimo v tujini, so stvari enostavne: analiza, pozicioniranje, plan, akcija in reakcija (beri prodaja).

V Sloveniji na trgu tako ali drugače sodelujem od 1991. leta, ko sem kot mulec začel v ulični prodajalni prodajati zvezke. No, Slovenija je pri generiranju prometa zelo drugačna od tujine. V Sloveniji (razen na redkih področjih) ni klasičnega trženja, kjer kupcu predstaviš produkt, lastnosti produkta, prednosti za kupca in ta se potem odloči, če se stvari ujemajo z njegovo predstavo oz. zahtevo.

V Sloveniji je še leta 2017 ključno priti v plan. To pogosto pomeni, da ni nujno, da si najboljši, najcenejši – važno je, da so “kupci” dali zadevo v plan podjetja.

Torej odločitev je, ali prideš v plan ali ne prideš v plan – če prideš v plan si “naš” in potem ni več nujno, da si najboljši (ali sploh dovolj dober).

Iz zgoraj zapisanih izkušenj sledi, da je v Sloveniji, na mnogih področjih, še živo plansko gospodarstvo. Mnogokrat tudi v tako imenovanem zasebnem sektorju.

Za delovanje v planskem gospodarstvu ne potrebujete tržnikov, ki se bodo po nepotrebnem ukvarjali z ustvarjanjem vrednosti za kupca. Potrebujete tistega, ki pozna planerja – človeka, ki v nekem podjetju/organizaciji pripravlja plan.

Prav tako kot so v tržnem gospodarstvu tržniki v podjetju pogosto vplivnejši od direktorev, so pri planskem gospodarstvu  najpomembnejši planerji. Pogosto se celo ljudje z nazivom direktor v lastni firmi trudijo v plan dati tisto, česar potrebujejo za vodenje podjetja.

Vsaka podobnost z resničnim svetov je namerna.

Za sliko se zahvaljujemo Sira Anamwong in Fredigitalphots.net

 

Neodvisni finančni svetovalec

Po približno sedmih letih “abstinence” me aktualni projekti zopet peljejo v smer finančnega svetovanja.

V vmesnem času nisem čisto abstiniral – delal sem na nekih hibridnih naložbeno-finančnih produktih, ki pa za Slovenijo, po moji oceni, niso zanimivi, in vas zato z njimi ne bom dolgočasil.

Kot vedno sem projekt začel z ad hoc analizo trga in največje nočne more so se uresničile. Slovenski finančni trg se je v zadnjih sedmih letih poslabšal. Na razpolago je manj produktov in ti so slabši. Prav tako praktično ni zaznati finančnih svetovalcev, ki bi bili neodvisni od produktov, ki jih ponujajo. Stopnja internacionalizacije (beri ponudba tujih finančnih produktov) se je znižala. Vse več je kvazi finančnih produktov, za katere ocenjujem, da so piramidne sheme. Opravil sem tudi več razgovorov s finančnimi svetovalci – najmanj slabi so zaposlenci velikih finančnih institucij, razni posredniki in podobni pa so namesto z znanjem napolnjeni s propagando.

Pesimisti bi rekli – pejt domov! Če pa pogledamo optimistično, obstaja velika praznina, ki jo na razvitih trgih zapolnjujejo konzervativni finančni svetovalci.

Torej v čem je razlika med finančnimi svetovalci, ki so trenutno na razpolago, in takimi, ki jih po mojem mnenju potrebuje trg, da se razvije.

Ključna razlika je v plačilu! Ljudje delamo za tiste, ki nas plačujejo. Torej, če želite, da bo finančni svetovalec delal za vas, ga morate vi plačati. Iz tega sledi, da tisti, ki ne zahteva plačila, dela za nekoga drugega – navadno za tistega čigar produkt vam prodaja. Sej veste ni zastonj kosila (ang. There is no free lunch in this world!)

V Sloveniji je trenutno še vedno “normalno”, da so stvari zastonj. Izkušnje pa kažejo, da so ravno stvari, ki se zdijo zastonj, na dolgi rok najdražje.

Prav tako je dejstvo, da je nekdo, ki ima 20-letne izkušnje, verjetno bolj konzervativen kot nekdo, ki je ravno končal vsa možna izobraževanja in začel z delom. Kot pri vseh obrteh je tudi finančna obrt taka, da zahteva “grif”, samo znanje je premalo. Dobro je tudi, če se finančni svetovalec uči na napakah drugih, ki jih je naredil v preteklostih, in naj se ne uči na vaših problemih v prihodnosti.

Konzervativni svetovalec vam bo tudi objektivno predstavil tveganja, ki spremljajo vlaganja in ne bo suvereno trudil, da gre za naložbo s praktično ničnim tveganjem.

Če želite postati stranka po kateri bomo storitev prilagodili za nastop na trgu se nam javite na info@h12storitve.si.

Za sliko se zahvaljujemo jk1991 in Freedigitalphotos.net.

Osebne finance

Pred vami je reciklaža mojega predavanja tik izpred preloma tisočletja. Menim, da je po dveh svetovnih gospodarskih krizah tema še vedno aktualna, a kljub temu premalokrat obravnavana.

Osebne finance so izredno pomembno področje v življenju vsakega polnoletnega posameznika. Dobrine, ki nas obdajajo v veliki meri določajo kvaliteto življenja. Kljub temu, da radi rečemo, da so najboljše stvari v življenju zastonj, pa se večina ostalih dobi za denar.

V šoli osebnih financ sistematično ne spoznavamo, tudi če se odločimo za študij ekonomije ali podjetništva, nam nihče nikoli ne pove kako načrtovati, upravljati in nadzorovati osebne finance. Učijo nas veliko o delčkih ekonomije – praktično nikjer pa nam ne povedo, kako delujejo osebne finance kot sistem. Prav tako se premalo poudarja pomen osebnih financ na kvaliteto življenja. Zato si večina mladih še vedno želi najti službo, nato zadolžiti za hišo, avto, pri tem pa seveda plača najvišjo možno ceno, in sicer proda svojo svobodo za naslednjih 20 let.

Osebnim financam posvečamo premalo pozornosti, saj se nam zdi, da več kot imamo tako ne moremo potrošiti. Le malokdo pa se ukvarja z načrtovanjem osebnih financ, le malokdo se sprašuje, kaj želi doseči, in kako je to z njegovimi prihodki mogoče. Še manj jih razume, kakšna tveganja nosijo krediti, poroštva, kreditne kartice in zapravljanje kar tako, tudi če se ne zadolžujemo.

V letu 2017 se še vedno (zavestno ali podzavestno) opiramo se na druge. Najprej se opiramo na starše, kar je logično. Kar se tiče zdravja, se opiramo na zdravstveno zavarovanje. Naša stara leta pa prepuščamo državi?!

DEJSTVA in IZKUŠNJE KAŽEJO

Denar je moč! Če imate denar, lahko vsaj enega človeka prepričate, da vam pokosi travo pred hišo, v gostilni jih z lahkoto prepričate, da vam skuhajo in postrežejo kosilo. V pralnici pa vam za denar z veseljem operejo perilo. Poleg tega vam prodajalci z veseljem prodajo obleko, nakit, avtomobile, hiše… vse to, če imate denar! Poleg tega vam nihče ne more vsiljevati svojega mnenja, saj, če vam šef ni všeč,  enostavno pustite službo, če vam ni všeč predsednik, zapustite državo. Če vam ni všeč mož, pa zapustite njega in se preselite k popolnemu ljubimcu – seveda če imate denar!!

Šalo na stran: ključno je, da se moči svojega denarja zavedate in da za svoj denar zahtevate tisto, kar vam je bilo obljubljeno, ne glede na to, ali gre za sok v trgovini za 50 centov ali avto za nekaj tisoč evrov!

Denar omogoča samostojnost! Sami se odločate, kaj boste naredili iz sebe! Če želite, si plačate izobraževanje, kuro v lepotilnem salonu ali v svoji glavi postanete gospod/gospa, tako, da si kupite Mercedesa! Niste odvisni od staršev, da vam kupijo stanovanje, od moža, da vam kupi obleko! Od ljubimca, da vam plača večerjo.

Obvladovanje rizikov! Da, v šoli nas ponavadi učijo: z denarjem na varno! Čim manj tvegati! No, dejstvo je, da karkoli v življenju naredimo, tvegamo. Riziku se nikakor (tudi teoretično) ne moremo povsem izogniti. Zato se je ključno naučiti obvladovati rizike! To pa naredimo tako, da tvegamo načrtno. Tveganje ocenimo-predvidimo, izvedemo določeno akcijo in na koncu pogledamo, kako nam je uspelo. Tvegamo tudi toliko kot lahko izgubimo. Če pa že tvegamo vse, kar imamo, je ključno, da se tega vsaj zavedamo.

KAJ UVRŠČAMO V OSEBNE FINANCE?

  • Zaslužki (plača, honorarji, dividende, nagrade…)
  • Posedovane stvari(stanovanje, avto, računalnik)
  • Poraba (hrana, pijača, obleka, potovanja…)
  • Dolgovi (krediti za avto, stanovanje, počitnice)

BILANCI

Bilanci logično povežeta zgoraj naštete stvari. Bilanca denarnih tokov poveže zaslužke in porabo. Bilanca stanja pa poveže posedovanje stvari in dolgove.

Zaslužki

Poraba

Stvari

Viri

Plača

Honorarji

Dividende

Hrana

Obleka

Počitnice

Stanovanje

Avto

Delnice

Deleži v podjetjih

TV

Računalnik

Lasten denar

Krediti

Zakaj pa je pomembno, da poznamo obe bilanci?

Obe bilanci sta povezani tudi med seboj. Potrebujemo jih, da lahko ocenimo, kje se trenutno nahajamo! Le, če vemo, kje smo in kam želimo priti, lahko izberemo pravo pot!

Željena stanja:

  • V prvi bilanci (denarni tokovi), da se čim večji del porabe porabi za naložbe! Ne za stroške  (PRIMER IDEALA: Največji del porabe gre za naložbe)
  • V drugi bilanci (stanje), da imamo čim večji delež stvari, ki nam nosijo denar! Stvari, ki pa nam nosijo stroške, pa je dobro zreducirati na minimum. (PRIMER IDEALA: Stvari, ki nam nosijo denar, nosijo več denarja kot ga potrošijo stvari, ki nosijo stroške)

SKRATKA: Če tole berete danes, najverjetneje delate za denar, zato predelajte osebne finance tako, da bo denar delal za vas. Zadnji trenutek, ko mora denar delati za vas, je v trenutku, ko ne bomo več zmožni delati!!

UPRAVLJANJE OSEBNIH FINANC

  • PRVI CILJ: zaščiti in obdržati to, kar že imamo
  • DRUGI CILJ: povečati premoženje – varno (ne da bi ogrozili, kar že imamo)

Tvegajmo lahko samo tisto, kar smo pripravljeni izgubiti!

POZOR! Zelo važno se je zavedati, da je sposobnost služenja denarja pri večini Slovencev lastnost, ki jo je pogosto možno tudi zavarovati!!

ZAVEDATI SE JE POTREBNO

Iz malega raste veliko – dolgoročna naravnanost.

Zavedati se je potrebno, da na daljši rok tudi mali prihranki v seštevku nanesejo kar nekaj denarja.

Samodisciplina – velikokrat se je potrebno, da bi dosegli cilj, odpovedati večjim ali manjšim ugodnostim, kar je za povprečnega človeka izredno težko!

Poznamo bolj in manj varne naložbe. Predlagam, da naložbe razporedimo po sistemu piramide: čim večji del v manj tveganih naložbah, manjši del pa v bolj in bolj tveganih.

Vse naložbe zahtevajo lastni angažma – torej naložbe je potrebno spremljati – prav tako je potrebno spremljati upravitelje in širše okolje, da bi bili sposobni preprečiti večje neprijetnosti.

Pozornost– osebnim financam je potrebno stalno posvečati pozornost! Ne glede na to, s kakšno količino denarja operiramo, in kje je le ta naložen.

Če želite predavanje o osebnih financah, osebno svetovanje ali individualni trening, pišite na info@h12storitve.si.

Za sliko se zahvaljujemo Pongu in freedigitalphotos.net.

Analiza občutljivosti podjetja na zunanje dejavnike

Upam, da sem besedo sensitivity analiza pravilno prevedel. Kljub vsem začasnim odredbam in ostalim pripetljajem, se bom zopet lotil pisanja mnenja o Petrolu.

Draghi, iz Evropske centralne banke, je včeraj spet odložil zvišanje obrestne mere, kljub temu, da jo FED počasi povečuje že od decembra. Moje mnenje je, da je zvišanje obrestne mere in inflacija samo vprašanje časa v Evropi.

No, potem pa pridemo do mnenja, da so vse energetske firme žive samo še zaradi poceni denarja.

In potem pridemo do Petrola, ki je bil po mojem mnenju, meni in z mano povezanim podjetjem na 31.12.2016 dolžan že 824 milijonov evrov. Zato imam interes, da gre čim prej v stečaj, da od njega ostane čim več.

Analizo vpliva obrestne mere na poslovanje podjetja Petrol d.d.  sem pripravil brez upoštevanja dolga, ki ga ima Petrol d.d. do mene in z mano povezanih pravnih oseb, ker bi rad dokazal, da je podjetje pred potopom, tudi če ga “državni interes” reši pred mojo izterjavo.

Podatki na 31.12.2015:

  1. čisti poslovni izid 30.074.471 EUR
  2. izdatki za obresti 21.440.339 EUR
  3. skupaj finančne obveznosti 453.939.688 EUR

Sledi:

  1. povprečna obrestna mera (izračunana iz zgornjih podatkov)  za leto 2015 je bila 4,7%
  2. v tistem času je bil EURIBOR 0,323%
  3. torej je bil povprečni pribitek nad EURIBOR-om nekaj nad 4,4%

Zaključki:

  1. Ko je po podatkih Banke Slovenije povprečna obrestna mera za kredite dane gospodarstvu 2,44%,  Petrol plačuje 4,7%, kar je skoraj dvakrat več od povprečja – jasno kaže na nesposobnost vodstva, da dobi denar po obrestni meri primerljivi s povprečjem v Sloveniji, kar kaže, da je bonitetna ocena, v očeh kreditorjev, slabša od povprečja.

  2. Pri vrednosti EURIBORA

    2% bi bil dobiček 23 mio EUR (taka vrednost EURIBOR-a je bila nazadnje 2009)

    4% bi bil dobiček 13 mio EUR (taka vrednost EURIBOR-a je bila nazadnje 2008)

    6% bi bil dobiček 4 mio EUR

    8% bi bila bila izguba 5 mio EUR

Vir:

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphots.net.

Narobe svet: generatorji pufov, namesto generatorji dividend

Klasična ekonomija nas uči:

  • da je prvi, oz. najbolj pomemben namen podjetja ustvariti dividende za lastnika (www.boundles.com, 2017; Graham, 2017)
  • da dober posel lahko financira sam sebe in ne potrebuje zunanjih virov – torej zadolževanje ni pomembno
  • da je potrebno najprej zaslužiti, šele nato lahko potrošiš

Danes je v javnosti dobiček predstavljen kot pozitivni denarni tok v določenem obdobju zmanjšan za stroške, ki niso odhodki.  Ne upošteva pa vse obveznosti, ki bodo zapadle v prihodnosti. Obveznosti, ki zapadejo v prihodnosti, lahko podjetje pripeljejo v stečaj, preden se poplača dolgove.

Tako imamo v naši ekonomiji vedno več podjetij, ki imajo računovodski dobiček, njihova zadolženost pa se povečuje. Nekatera so kljub dnevni lividnostni insolventna. Insolventnost pomeni, da so dologočno nelikvidna.

Imamo tudi državo, ki se trudi zmanjšati proračunski primankljaj namesto, da bi imela proračunski presežek in povečuje dolgove, namesto da bi vse dolgove poplačala in ustvarila veliko rezervo.

Pri tako upravljani ekonomiji na kratki rok služijo posojilodajlaci/kreditorji, na dolgi rok pa izgubijo vsi, saj dolgov enostavno ni več mogoče odplačati, saj je sistem ekonomsko nevzdržen.

“Niccolo Machiavelli je rekel, da se mora vsak voditelj odločiti ali bo priljubljen ali učinkovit! “

Kako narediti sistem vzdržen?

Za podjetnike je ključno, da imajo vzdržne osebne finance – berite: nič kreditov, leasingov in podobnih zadev, predvsem pa da se živi v skladu s svojimi zmožnostmi. Prav tako je pomembno, da ima podjetje dobiček in da nima nobenih nepotrebnih financiranj.

Pomnite: boljše majhno podjetje, ki nosi dobiček, kot veliko podjetje, ki ima 1 eur dolga. To pomeni, da je bolje, da delate za sebe, kot da delate za financerje samo zato, da bi izgledali veliki. Veliko podjetnikov se obnašajo kot Veliki, vendar v ekonomskem smislu niso nič drugega kot bleferji.

POJASNILO:

Avtor je bil v preteklosti zapufan osebno in v vseh podjetjih, ki jih je upravljal so bili pufi enormni(beri miljonski). Skok iz tega “začaranega” kroga je skoraj desetletje trajajoča kalvarija, ki pa je dobra za razumevanje osnov ekonomije in podjetništva. No priljubljen ni več, je pa postal učinkovit!

Viri:

Boundless. “The Goals of a Business.” Boundless Business Boundless, 26 May. 2016. Retrieved 17 Jan. 2017 from https://www.boundless.com/business/textbooks/boundless-business-textbook/introduction-to-business-1/what-is-a-business-22/the-goals-of-a-business-129-10246/

Graham, K. (2017, January 09). Your Company’s Purpose Is Not Its Vision, Mission, or Values. Retrieved January 17, 2017, from https://hbr.org/2014/09/your-companys-purpose-is-not-its-vision-mission-or-values

Posel v Trstu

O poslu v Trstu pišem, ker za izkoriščanje prednosti tržaškega pristanišča, kot točke uvoza blaga iz držav, ki so zunaj EU, ni potrebno ustanoviti podjetja.

Trst je ena najbolj uporabnih jurisdikcij za slovenska podjetja, ki uvažajo ali proizvajajo stvari iz surovin, ki so pridobljene zunaj EU.

Glavne prednosti uvoza preko Trsta so:

  • plačilo carin in DDV 6 mesecev po uvozu
  • plačilo carin in DDV izključno za robo, ki jo izvozite iz pristanišča
  • cena skladiščenja v coni pristanišča je primerljiva s ceno skladiščenja v Sloveniji

Prednosti sestavljanja oz. proizvodnje v območju pristanišča*

  • nobenih carin za uvoz v EU
  • poceni delovna sila
  • poceni energija – brez davkov in prispevkov

Ostale prednosti

  • razdalja do meje s Slovenijo cca 10 km
  • razdalja do Ljubljane cca 100 km

Če želite izvedeti več, Vas vabimo, da se dogovorimo za uvodni sestanek, kjer se lahko pogovorimo o konkretnem primeru.

Cena uvodnega sestanka je 50 EUR. Za termin pošljite email na info@h12storitve.si.

POJASNILA:

  • – Pri določenih nizkocenovnih izdelkih zadošča že testiranje in (pre)pakiranje, da so izpolnjeni pogoji za naziv proizvedeno v Trstu.

Za sliko se zahvaljujemo khuhanpix in Freedigitalphotos.net.

 

Poslovna etika

V zadnjem času se v Sloveniji veliko govori o poslovni etiki. To, da se o nečem govori, je ponavadi slab znak, saj kaže na to, da si ljudje tega želijo oz. da etike oz. etičnosti primanjkuje.

Vse več podjetij sprejema etične kodekse, ki naj bi pomagali izboljšati odnos ljudi. Ne glede na to, kako politično nekorektno bo izpadlo, nam da zdrava pamet vedeti, da neetičnih ljudi ne bo prepričal noben kodeks, da delujejo etično.

Poslovna etika je priljubljena fraza politično korektnih ljudi.

Dejstva pa kažejo, da so vsi etični kodeksi v podjetju namenjeni izključno izogibanju odgovornosti. Večinoma gre za pripravo “terena”, ki podjetju pomaga izogniti se tožbam, ter v primeru tožb pomaga PR službam lagati, kako so oni etična firma in kako je tožba neupravičena, saj so ravnali v skladu z etičnim kodeksom.

Zgoraj napisano seveda ne pomeni, da so poslovneži lahko neetični pri svojem delu. Kaj pa je etično, pa je seveda že drugo vprašanje.

PS: Za etiko v podjetju je najbolj odgovoren direktor. Etični kodeks je nepotreben, če direktor opravlja svojo delo in neetične ljudi odpusti pravočasno. Več si lahko preberete tukaj!

Viri:

  • The Psychology of Managerial Incompetence(A Sceptic’s Dictionary of Modern Organizational Issues): Adrian Furnham

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphots.net.

Upravljanje nesposobnosti v podjetju

O upravljanju s talenti sem pisal pred kratkim, kar si lahko preberete tukaj.

Še bolj pomembno pa je upravljanje z nesposobnostmi v podjetju. Najprej zato, ker je po definiciji nesposobnosti mnogo več kot talenta in po drugi strani, ker je nesposobnost mnogo bolj škodljiva, kot je talent lahko koristen.

Čiščenje je na dolgi rok bolj pomembno kot ustvarjanje. Pri čiščenju mislim na ključno lastnost, ki v slovenskih podjetjih manjka: odpuščanje ljudi, ki delajo napake, in tistih, ki ne delajo napak, ker ne delajo ničesar.

Čiščenje tudi ni enkraten postopek, kot si predstavljajo po večini politično nastavljeni slovenski direktorji, ampak, kot vsaka gospodinja ve, je čiščenje proces, ki poteka vsak dan in se nikoli ne neha.

Tako kot je lažje ne zapraviti kot zaslužiti tako je lažje in ceneje preprečiti kot popraviti.

Zanimivo je, da ima v Sloveniji kar nekaj podjetji oddelek za upravljanje s tveganji. Nisem pa še slišal za nobeno slovensko podjetje, ki bi nadziralo nesposobnost. Najbrž zato ne, ker bi bilo pri večini potrebno začeti čistiti na vrhu.

Za sliko se zahvaljujemo Sira Anamwong in Freeditalfhotos.net.