Mesečni arhiv: februar 2017

Črno belo življenje Porscheja tudi v času barv

Že nekaj desetletij spremljam inženirske dosežke podjetja Porsche. Najprej so me fascinirali z Mercedesom 500E in Audijem RS2 (ja, pravilno ste prebrali, Porsche je v poznih osemdesetih delal kot razvijalec športnih avtomobilov za druge), nato pa sem spoznal legendo — Porsche 911.

V moji mladosti so bili avtomobili barviti, na kar to so bili pri Porscheju posebej ponosni.

Po študiju je prišel prvi denar in tudi prvi Porsche, to je bil Boxter. Ko sem bil v upravi švicarske firme, sem bil upravičen do 8-cilinderskega avtomobila in vozil sem Cayenna S.

Porsche Boxter

Porsche Boxter

No, nato sem se, pred skoraj desetletjem,  vrnil v Ljubljano, in ker živim v centru, si avto bolj ali manj sposojam, ko ga rabim povprečno enkrat na teden.

Porsche je ostal ena mojih najljubših znamk in z njim, še po desetletju, primerjam vse avtomobile, ki jih vozim.

Ko sem se pretekli vikend mudil v Stuttgartu sem se seveda odpravil v Porschejev muzej in prodajni salon (ponudbe za delo v različnih upravah stalno dežujejo, zato je dobro biti pripravljen).

Muzej je poln barv, ki kažejo na radost, razigranost in razvoj vrhunskih dosežkov.

Porsche Turbo S generations Porsche Musemum

Porsche Turbo S

Tovarniška prodajalna pa je imela, od preko 100 avtomobilov na zalogi, samo enega v modri barvi. Vsi ostali so bili črni ali temnosivi s črno notranjostjo.

Med razstavljenimi je bil samo en 911 turbo in en Cayenne turbo, ostali so bili v glavnem dizli in drugi osnovni motorji.

Torej samo en prehod čez cesto je dovolj, da je barvito razigranost muzeja zamajala kruta realnost ekonomije, kjer so za doseganje dobičkov ključne velike serije – ne pa izstopanje in presežki v vožnji ali tehnologiji. Čustva morajo biti podrejena prodajnemu procesu.

Torej, če napišem po domače, duša podjetja, ki jo prikazuje muzej, je postala talec finančnikov.

Kljub vsemu menim, da so vozila Porsche še vedno tehnično vrhunska. Ekskluzivnost pa je žal postala omejena na nekaj izbranih maloserijskih modelov.

Ali bodo sedanja prizadevanja vodilnih za trajnostni razvoj podjetja zadosti za ohranitev duše podjetja, bo pokazal čas. Bojim pa se, da črni avtomobili v prodajnem salonu kažejo na slabe dolgoročne perspektive in to  kljub odličnim prodajnim številkam in izdelkom o katerih sanjamo.

Pa še nekaj asociacij…

Ne kapitalizem, ne delavsko samoupravljanje – roparske uprave prevladujejo

  • Pri kapitalizmu je v podjetju glavni kapital.
  • Pri delavskem samoupravljanju so v podjetju glavni delavci.

Teoretiki kapitalizma so prepričani, da če hoče podjetje na dolgi rok zagotavljati donose, mora tudi ustrezno poskrbeti za delavce. Torej poenostavljeno: po teoriji kapital sam poskrbi za delavce.

Teoretiki delavskega samoupravljanja so prepričani, da če hočejo delavci dolgoročno delati, morajo ustvarjati in skrbeti za proizvodnja sredstva – če ni kreditov, je to kapital podjetja. Torej poenostavljeno: po teoriji delavci sami poskrbijo za kapital in donos nanj.

Trenutno se kratijo pravice delavcev z izgovorom, da je treba zadostiti zahtevam kapitala in hkrati se kratijo pravice kapitala (nični ali nizek donos) z izgovorom, da je treba zadostiti delavcem.

Torej po teoriji bi moral kapital poskrbeti za delavce ali delavci za kapital – torej tisti, ki je glavni poskrbi za podrejenega. Praksa pa kaže, da v večini primerov v Sloveniji ni dobro poskrbljeno niti za delavce niti za kapital.

Kako najti vzrok?

Zopet se naslonimo na teorijo – po ekonomski teoriji je potrebno s kapitalom in z delavci upravljati.

Torej, kdo upravlja kapital in kdo delavce?

  • Kapital se sestaja na skupščini. Če lastniki (delničarji) želijo, lahko izberejo nadzorni svet, ki nadzora delo uprave.
  • Delavce vodi uprava.

Kje je torej problem?

V upravah, ki kontrolirajo nadzorne svete. Nadzorni sveti, namesto da bi nadzirali, ugajajo upravam. Namesto da bi zastopali kapital v odnosu do uprave, zastopajo interese uprav v odnosu do kapitala.

Slovenija je naslednica Jugoslavije, kjer je bilo živo delavsko samoupravljanje, skladno s paradigmo pa naj bi bili sedaj v kapitalizmu. Zakoni še vedno kažejo ostanke delavskega samoupravljanja (pravice delavcev do člana v nadzornem svetu in člana uprave ob izpolnjenih pogojih).

Družbena razdvojenost je rodila nov družben podsistem – direktorje in uprave, ki so se naučili izkoristiti najslabše od obeh sistemov in pri tem omogočiti sebi in svojim velike premoženjske koristi na račun delavcev in na račun kapitala.

Komentar: Letno poročilo Petrol d.d. za leto 2016

Ker smo v podjetju H12 d.d. delničar podjetja Petrol d.d., sem se lotil branja v petek objavljenega letnega poročila.

Moje mnenje je: 

Ko se prebijem skozi ves balast hvaljenja in “PR-ovskih stuntov”, pridemo do poročila za leto 2016, plana za 2017 in plana za 2020.

Pa poglejmo elektriko:

  • realizacija 2016 17,6 TWh (stran 10)
  • plan za 2017 12 TWh (stran 20)
  • plan za 2020 15 TWh (stran 19)

Kljub stalni napovedi rasti planirajo padec prodaje elektrike glede na leto 2016.

Plan 2020

V planu za leto 2020 ni niti besedice o storitvah ali rešitvah z višjo dodano vrednostjo – govorijo samo o stroškovni učinkovitosti.

Veliko govorijo o poslovnih modeli, ki pa jih niti ne opišejo niti ne imenujejo.

Pišejo, da bodo ohranili investicijsko bonitetno oceno, kar je sicer lep cilj, vendar bo, če bo bonitetna ocena prvič izdelana po evropskih predpisih, nedosegljiva (trenutna je namreč po ameriških – več si lahko preberete tukaj). Prav tako za pisce ne obstaja zunanje okolje – bonitetna ocena podjetja je vedno povezana tudi z bonitetno oceno države – torej, če pade boniteta Slovenije, Petrol ne bo mogel ohraniti investicijske bonitetne ocene -niti kupljene ne.

Prav tako nikjer niti besedice o razdolžitvi ali pripravi na prihajajočo krizo. Niti ni nikjer predviden dvig obrestnih mer, ki se v Združenih državah Amerike že začenja.

Stroški 2016 – najbolj zaskrbljujoče

Na strani 31 v letnem poročilu piše, da so se stroški poslovanja dvignili za 10% glede na leto 2015. Torej je uprava pri samo 1% večjem prometu dovolila dvig stroškov za 10%.  Od tega so se najbolj povečali stroški storitev (6 mio EUR) in drugi stroški (za kar 18 mio EUR) – baje odpisi.  Ja, pravilno ste prebrali, uprava Petrola je 31.12.2016 odpisal kar 1,2% vseh sredstev podjetja (pri tem, da je samo amortizacija 45 mio EUR že znižala vrednost sredstev za 3%) – baje, ker so knjižena po večji vrednosti, kot je tržna. Zanima me, če bodo finančnega direktorja odpustili, ker ne zna prilagoditi amortizacije dejanskim pogojem.

Stroški, ki se povečujejo hitreje kot promet, kažejo na povečevanja obsega na račun nižje dobičkovnosti le-tega.

Prav tako je iz povečanih stroškov poslovanja jasno, da opevane nove storitve bolj višajo stroške poslovanja, kot prinašajo koristi.

Kljub 1% dvigu prometa vidimo 3% dvig plač. Glede na 2 mio EUR vse kaže, da je od dviga plač imela največ uprava.

Gre za očitno neobvladovanje stroškov, saj se je dodana vrednost na zaposlenega (stran 10) dvignila samo za 1%, stroški dela pa so se dvignili za 3% (stran 31).

Sredstva

Na strani 33 lahko preberemo, da so se sredstva povečala za 2%. Glede na to, da vemo, da se je promet povečal za 1%.  Skratka, obrat sredstev se je poslabšal. Lahko zaključimo le, da je uprava z enoto sredstev naredila manj prometa kot leta 2015. 

Obveznosti

Na stani 33 piše, da so se obveznosti zmanjšale za 2%, kar je dobro. Problem nastopi, ko si pogledamo ročnost obveznosti. Ročnost obveznosti se slabša – kratkoročne obveznosti so poskočile za kar 19%.  Od tega so kratkoročne finančne obveznosti poskočile za kar 47% – to jasno kaže, da so stare dolgoročne obveznosti poplačevali z novimi kratkoročnimi obveznostmi.  Prav tako so za 13% narasle poslovne obveznosti. Beri kljub temu, da se je promet povečal za 1% so dobaviteljem dolžni 13% več, kot so jim bili leta 2015. Kar kaže na to, da uprava od dobaviteljev zahteva daljše plačilne roke. BTW, plačilni roki pri Petrolu so že tako dolgi, da jih dejansko lahko zdržijo samo večja podjetja.

Finančne obveznosti in nenormalno visoki stroški financiranja

Stran 33 piše, da je finančnih obveznosti (dolgoročnih +kratkoročnih) 407 mio EUR, na 145 strani pa najdemo ocenjene odhodke od obresti v višini 16,9 mio EUR. To pomeni, da je bila povprečna obrestna mera v letu 2016 4,1%, kar je katastrofa!  Po podatkih Banke Slovenije je bil povprečen kredit na eno leto vzet 31.12.2015(torej je trajal v 2016) po obrestni meri 2,44%.  VIR To pomeni, da slavna boniteta s katero se v letnem poročilu stalno hvalijo – ne pomeni nič – posojilodajalci(kreditorji, kupci obveznic in komericalnih zapisov) verjamejo, da je Petrol pred bankrotom, saj mora plačati bistveno višjo obrestno mero, kot jo dobi povprečna slovenska firma.

Pogojne obveznosti

Za zaključek, na 201 strani je jasno, da je uprava pri pripravi letnega poročila kršila Slovenski računovodski standard 10, ki govori o pogojnih obveznosti, saj je uprava namerno izpustila okoli 800 mio evrov pogojnih obveznosti. O kršitvi smo že obvestili ATVP.

Letno poročilo Petrola za 2016 si lahko preberete tukaj

 

 

 

 

Kultura komuniciranja

Ko bi si že mislil, da je leta 2017 vsakemu poslovnežu jasno, kako je potrebno komunicirati — sledi presenečenje.

V tem času sem vpleten v nakup voznega parka za podjetje. Ker je projekt nizko na prioritetni listi, se mu seveda posvečam na koncu dneva, ko večina podjetij ne dela več. Za vprašanja o ponudbi zato uporabljam e-mail.

Razočaranje je velikansko – v Sloveniji praktično nikoli ne dobim odgovora na poslan e-mail. Niti, če sem se s prodajalcem predhodno po telefonu dogovoril, da bom za več vprašanj poslal sporočilo.

No, v Nemčiji najpogosteje dobim odgovor v 15 minutah, tudi če e-mail pošljem po 20 uri.

Bonton je seveda glede komuniciranja jasen – v originalu (ang “at your earliest convenience“) torej na e-mail se odgovori takoj, ko je to možno. Pri blagu, ki se ga hitro prodaja, se pričakuje hiter odgovor. Pri avtomobilih, kjer nakupni del procesa (ki sledi odločitvi) traja en dan, je potrebno odgovoriti v istem delovnem dnevu ali najkasneje naslednji dan zjutraj.

Mogoče bo pa naslednja kriza izboljšala vedenje trgovcev.

Pri svojem delu sem v zadnjem času zaznal še en trend, ki kaže, da nekateri so pomembni, drugi se pa delajo pomembne. Zelo pogosto je, da ljudje (ki zase menijo, da so pomembni) ne dvigujejo telefona, oziroma ne vračajo klica ali ne odgovorijo na e-mail, dokler te ne rabijo.

Mešanje zasebnega in poslovnega

Uporaba službenega vozila v zasebne namene je v Sloveniji zelo natančno opredeljena. Obrazci za izračun bonitete so dostopni na internetu. Večina podjetji in podjetnikov, zaradi učinkovitega nadzora FURS-a, raje prijavi boniteto, kot da bi tvegala kakšen večji spor ali celo kazen.

Pri delu večkrat opažamo, da določeni predstavniki podjetji včasih “potegnejo” službeno kartico na čisto privatnih kosilih ali večerjah. Tudi kakšno potovanje je lahko ne čisto poslovno, kljub temu, da se ga davkariji prijavi kot poslovno.

No, takim stvarem se je v našem okolju pač težko izogniti. Res pa je, da taka ravnanja največkrat niso zelo škodljiva za podjetje ali podjetnika.

Povsem nekaj drugega pa je, ko se poslovneži s sodelavcem ali poslovnim partnerjem zapletejo v intimno razmerje. Ne glede na to, ali gre za enkratno srečanje ali daljšo romanco, so rezultati vedno porazni. Največkrat prešuštniku razpade zakon, kar je vedno izredno drago, tako na finančnem kot na čustvenem področju.

Kljub znanim posledicam, se prevare na delovnem mestu dogajajo praktično vsakodnevno. Mnoga večja podjetja imajo glede tega zelo stroge pravilnike, ki pa privedejo zgolj do tega, da se stvari skrivajo.

Skratka, zreli poslovneži strogo ločujejo poslovno od privatnega! To kaže ne samo na zrelost, ampak tudi na načelnost in zvestobo.

 

 

 

 

 

Sanacija podjetij – najprej finance

Ker smo v bližnji preteklosti naredili nekaj razvpitih poslov, se vedno več ljudi obrača na nas za sanacijo obstoječih podjetij.

Sanacija podjetja se vedno začne s finančno sanacijo, ne glede na trenutno finančno stanje – sanacija financ je vedno najbolj pomembna in na prvem mestu!

Poslovneži vedo, da je v podjetju sreča pozitiven denarni tok (ang.Happiness is a positive cash flow!)

Pri tem se je potrebno zavedati, da je podjetje ustanovljeno zato, da lastniku prinaša izplačan dobiček oziroma dividendo.

Naša filozofija je, da mora biti podjetje povsem brez kreditov. To pomeni, da se morajo sredstva financirati bodisi iz lastnih virov bodisi iz plačilnih rokov dobaviteljem.

Torej podjetje mora nositi denar lastniku – preko izplačil dobička, in ne banki – preko plačila obresti. Seveda je kratkoročno možna tudi drugačna pozicija – srednjeročno pa je zgornja pozicija edina pravilna.

Varčevanje, naložbe, pokojnina…

V zadnjem času dobivam veliko povpraševanja po varčevanju za starost. V glavnem me kontaktirajo podjetniki v najboljših letih, ki trenutno ustvarjajo presežke.

Zahteve so si ponavadi zelo podobne: institucionalizirano vlaganje premoženja, če se da, pri svetovno znani finančni inštituciji, velikanski donosi, velikanska varnost, zagotovljena anonimnost, in če se da, negativno obdavčenje.

No, logično je, da ti isti ljudje največji del svojega “varčevanja” za starost prepuščajo državi. To so pač ljudje, ki verjamejo v pravljice – in jih zato tudi tako radi poslušajo.

Prvo pravilo osebnih financ je, da je potrebno prevzeti odgovornost! To se začne z zavedanjem, da smo za vse odločitve sami odgovorni. Odločitve pa delamo na podlagi naših mentalnih sposobnosti in informacij, ki so nam trenutno na razpolago.

Informacije, ki so nam nedvomno vsem na razpolago, so: trenutni sistem je nevzdržen, torej cela ekonomija troši več kot ustvari, pri tem pa uničuje naravo in sebe. Da bi se stanje lahko vzdrževalo oz. nadaljevalo, je potrebno relativizirati resnico in stalno iskati izgovore, zakaj se nekaj dogaja ter zakaj je to dobro.

Izbira, da se varčuje za starost, je preživeta. Žal sredstva, ki se ne upravljajo aktivno v 10 letih izgubijo cca 50% moči. Danes lahko s 1000 EUR kupite približno toliko, kot ste 2007 lahko kupili s 500 EUR.

V življenju se morate odločiti ali boste delali za denar ali bo denar delal za vas. Tudi če bo denar delal za vas, boste morali biti aktivno vpleteni v nadzor.

Enostavne rešitve ni – ustvariti morate svojo formulo – in če boste pravilno izbrali bo delovala.