Mesečni arhiv: marec 2017

Finance pri gradnji ali obnovi hiše

Nehote so me vpletli v gradnjo hiše in ker veliko podjetnikov gradi lasno hišo,  se mi zdi zanimivo, da gradnjo predstavim še skozi vidik financ na projektu.

Napisal sem financ na projektu ne financiranje projekta, ker menim, da je ključno razumeti, da se projekt začne s pripravo,  ne s prvo lopato in se ne konča z vselitvijo, ampak s poplačilom zadnje obveznosti.

Za večino Slovencev je gradnja ali obnova hiše največji projekt v življenju tako organizacijsko kot finančno. Kljub velikemu številu forumov, kjer je uporabnih praktičnih nasvetov na pretek,  pa pogrešam stran s teoretičnimi pojasnili, ki bi človeku s povprečno sposobnostjo abstraktnega mišljenja omogočilo lažje prakticiranje finančnega dela gradnje. V starih socialističnih gradbenih podjetjih se je temu delu reklo finančna spremljava projekta.

Viri financiranja

  • lastni viri – najpogosteje privarčevano
  • sprotno zasluženo (najpogosteje del od plače)
  • donacije sorodnikov, prijateljev itd.
  • kredit
  • obročno odplačevanje

Proračun

  • načrtovanje (pridobivanje ponudb, informacij o cenah materialov in dela…)
  • izvedba (plačevanje računov, delavcev …)
  • spremljava (primerjava s planom in odstopanja)
  • poročilo (najmanj prijetno, vendar, če se hočemo kaj naučiti za naslednji projekt, nujno)

Dogovori (najpogostejše oblike)

  • predračuni
  • zapisniki
  • pogodbe
  • računi
  • tipit dogovorov (na uro, na m2, po izmeri, po oceni, na ključ, na funkcionalni ključ…)

KOMENTAR: Na prvi pogled so najcenejši dogovori na količino (beri uro, m2 in podobno) praksa pa pokaže, da je najcenejši dogovor na funkcionalni ključ po mojstrovih predhodnih izmerah, kljub temu, da je v začetku ponavadi do 50% višja cena.

Rezerva

  • največkrat je prezrto, da je večina predračunov podcenjenih in so zato potrebni kasnejši popravki – zloglasni aneksi
  • za neveščega (prva hiša, prva obnova) računajte vsaj 100% prekoračitev proračuna – to računajte tudi, ko jemljete kredit.
  • za veščega računajte vsaj 50% prekoračitev predračuna
  • za vrhunskega 10-15% prekoračitev načrtovanega proračuna

Stroški

Poleg direktnih stroškov gradnje ne pozabite še na naslednje stroške

  • nadzor cca 10% vrednosti projekta
  • pot in transport materiala – odvisno od razdalj, ampak vsaj 200 EUR/mesec
  • pijače, malice, kosila … 200 EUR/mesec
  • drobni material … 200 EUR/mesec
  • oportunitetni stroški – ko delate hišo v tem času, ne morete delati drugih zadev, torej ne bo dodatnih zaslužkov. Odvisno od vaše urne postavke…

Prekinitve gradnje in stroški

  • prekinitev gradnje za več kot 5 let podvoji stroške gradnje
  • prekinitev za leto dni ali več poveča strošek gradnje za 50%
  • prekinitev za 3 mesece poveča strošek gradnje za 30%
  • prekinitev za mesec poveča stroške gradnje v povprečju za 10%

V prekinitve se seveda ne šteje več tedensko čakanje na obrtnike, ki pridejo jutri…

Za konec še nekaj misli

Nižja cena vs boljša garancija

Veliko mojstrov ponuja cenejše storitve za celotno ali delno plačilo na roke v gotovini. V tem primeru nimate nobene garancije in ponavadi so tudi dogovori in njihovo spoštovanje zelo, če ne v celoti, odvisni od vaše pogajalske (včasih tudi fizične) moči.  Ne pozabite, da vas lahko tudi FURS še naslednjih 10 let vpraša, od kje vam nekaj in kako je bilo plačano.

Nimam toliko denarja da bi lahko kupoval poceni.

Vedno je treba pogledati, kaj določena odločitev pomeni za dva koraka naprej. Mamljiva cena ponavadi pomeni večje tveganje – žal ene same formule za pravilne odločitve še ni.

Za sliko se zahvlajujemo phasinphoto in Freedigitalphotos.net.

Potrpljenje je enako uspehu

Mnogo podjetnikov toži, da med svojim delom trpi.

Iz izkušenj vemo, da je trpljenje sestavni del poti do uspeha.

Že sama sestava besede potrpljenje nam jasno kaže na nekaj, kar pride za trpljenjem.

Glede na to, da uspeh pride za trpljenjem – torej po trpljenju sta v bistvu potrpljenje in uspeh ista stvar.

Naš lektor se z menoj ne strinja – zato objavljam tudi njegovo mnenje:
1)
“Že sama sestava besede potrpljenje nam jasno kaže na nekaj, kar pride za trpljenjem.” —> Ne bo držalo. “Po” v POtrpljenju ne označuje nečesa, kar pride za trpljenjem, ampak izhaja iz preproste glagolske predpone (ko pogledamo glagolske oblike iz tega samostalnika), ki v tem primeru označuje dovršnost, naj potrpi (in s trpljenjem zaključi), nato pa sledi, kar sledi, in ne označuje časa po trpljenju samem. “Po” v tem primeru ni enako potem! (primer: Pobarvaj ograjo! –> ti rečem, ko mislim, da boš ograjo barval in jo tudi do konca prebarval, ko jo pač boš; Barvaj ograjo! –> ti rečem, ko pričakujem, da boš barval ograjo (brez določenih rokov o končanju dela — ti pač samo barvaj).

Ti kvečjemu govoriš o nečem, kar morebiti pride PO potrpljenju (če pride/ko pride).
2)
Lepo si sam napisal v drugem stavku, da je “trpljenje sestavni del poti do uspeha” –> že to ti pove, da ne more biti isto, lahko je del poti do uspeha. Če bi bilo isto, bi to pomenilo, da je uspeh garantiran s trpljenjem, to pa vemo da ni, ti lahko še tako trpiš, pa morda nikdar ne dočakaš uspeha. Nekaj je pot do uspeha, nekaj pa sam uspeh. Eno ne garantira drugega in obratno.

 

Za sliko se zahvaljujemo jk1991 in Freedigitalphotos.net.

Prvo leto in še smo živi

H12 STORITVE d.o.o. je 4. marca praznoval eno leto.

Na H12 STORITVE d.o.o. smo prenesli vso operativo iz H12 d.d. in se primarno ukvarjali z avtorskimi pravicami, podpora poslovanju pa je bila na drugem mestu.

Prvo (nepopolno) fiskalno leto (ki se konča s koledarskim letom) je bilo naporno in finančno neuspešno (porabili smo nekaj kapitala namesto, da bi ga ustvarili), kar smo popravili še pred koncem prvega leta poslovanja.

Objave na blogu so tako lucidne, da je sodišče do na nadaljnjega prepovedalo objavo nekaterih postov – vsem ostalim pa branost stalno narašča.  Naše analize so vedno bolj priljubljene. Z veseljem pa se odzovemo tudi na povabila na javna predavanja.

Še naprej bomo nadaljevali z butičnim poslovanjem po meri naročnikov in izvajalcev. Korporativna prihodnost nas niti ne zanima. Firma mora služiti lastniku, vpletenim pa predstavljati zabavo in izobraževanje.

Ob obletnici start-upom namenjamo 12 ur brezplačnega svetovanja.  Če ste zainteresirani, nam pošljite mail na info@h12stortive.si! 

Za sliko se zahvaljujemo Feelart in Freedigitalphotos.net.

 

 

Duša v podjetju

Vem, da je nematerialni del poslovanja v Sloveniji zapostavljen, zato pa nič manj pomemben. Tudi tokrat začenjam čisto na začetku – da bi podjetje živelo rabi dušo. SSKJ dušo definira kot nematerialno neumrljivo bistvo.

Pri svojem delu opažam, da ima veliko start-upov problem, kako “vdahniti” podjetju dušo. Prav tako srečujem vedno več starejših podjetij, ki so dušo izgubila.

Človek, ki ga je zapustila duša, se samo še ohlaja, živ pa ni več. Prav tako podjetje brez duše samo stagnira, pogosto celo hitro propada. V primeru start-upov pa se dela poskus tipa Frankenstein. Po domače: oživlja se truplo, še večkrat kos mesa.

Če hoče podjetnik zagnati start up, mora v podjetje vložiti sebe – svojo dušo. Tako podjetje dobi dušo. Večina finančnih projektov klavrno propade, ker nimajo duše.

Če hoče uveljavljeno podjetje dobro poslovati (beri preživeti), mora razumeti, kdo oz. kaj je duša podjetja. Kot se sliši preprosto – večina slovenskih poslovnežev ne razume oz. ni sposobna identificirati duše podjetja.

Viri:

  • http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=du%C5%A1a&hs=1
  • https://en.wikipedia.org/wiki/Anima_and_animus

 

Zakaj pravniki niso primerni za upravljanje premoženja?

Seveda pišem o izhodiščih stroke in ne o osebnostnih lastnostih ljudi v posameznih poklicih.

Upravljanje premoženja je dejansko upravljanje z riziki. Zato je upravljalec premoženja dejansko riziko manger – upravitelj s tveganji.

V pravni stroki velja, da so ljudje nedolžni, dokler se jim ne dokaže drugače. Tudi preiskave se začnejo na podlagi utemeljenega suma. Pri upravljanju premoženja pa velja povsem druga domneva, in sicer, bolje preprečiti kot zdraviti (srb. “bolje sprečiti nego lječiti”) oz. (ang “Better safe than sorry”). To pomeni, če obstaja teoretična možnost, sum ali samo namig (ni nujno, da je utemeljen), da gre lahko nekaj narobe, to obravnavamo kot (potencialno) tveganje.

Vsako tveganje (še tako neznatno na prvi pogled) je potrebno obravnavati. Obravnavanje tveganja pomeni narediti analizo tveganja — iz kje tveganje izhaja, za kakšen tip tveganja gre in nato sprejeti strategijo izogibanja tveganju ter za primer najslabšega sprejeti načrt, kako se ob morebitni izpolnitvi nevarnosti ubranimo pred posledicami. V primeru, da sprejmemo riziko, ga moramo stalno spremljati in sproti analizirati, da smo vedno pripravljeni na najslabše.

Torej pri upravljanju premoženja ne čakamo, da nekoga dobimo s prsti v marmeladi, ampak že ob najmanjšem dvomu marmelado zaklenemo v omaro.  To seveda pomeni, da se v naprej izognemo vsem ireverzibilnim procesom, ki bi se lahko zgodili pri čakanju na pravnomočno obsodbo.

K pisanju me je spodbudila debata okoli upravljanja državnega premoženja, ki so ga v zadnjem času prevzeli pravniki oz. pravniška logika.

Ali državno premoženje poleg upraviteljev potrebuje nadzornike?

Danes se debate okoli državnega premoženja vrtijo okoli nadzornikov in tega, kakšni bi morali biti in kaj je z njimi narobe.

Narobe je, da ljudje verjamejo v pravljice, ki jim jih govorijo interesne skupine!

Če hočete, da sistem deluje, morate imeti malo nivojev upravljanja. Torej država upravlja državno premoženje.

Pa poglejmo nivoje upravljanja in nejasnosti v Sloveniji:

  • PRVI: Državo upravlja predsednik vlade
  • DRUGI: Za državno premoženje skrbi več ministrstev – finančno, gospodarsko, prometno…
  • TRETJI: SDH ima nadzorni svet
  • ČETRTI: SDH ima upravo
  • PETI: Podjetje ima nadzorni svet
  • ŠESTI: Podjetje ima upravo

Torej imamo vsaj šest nivojev upravljanja.

Dobra praksa iz Rusije

Direktor Gazproma Miller poroča direktno predsedniku Putinu. Del je celo javno objavljen!

REŠITEV:

Glede na to, da imamo v Sloveniji predvsem profesorske in podobne upravljanja nevešče vlade, se mogoče lahko določi še vmesni nivo – zakladnik.

  • PRVI NIVO: Predsednik vlade
  • DRUGI NIVO: Zakladnik
  • TRETJI NIVO: Uprava državne družbe.

Da bi en zakladnik obvladoval vse, kar je v državni lasti, je potrebno izvesti konsolidacijo – da bo upravnik lahko nadziral 5 do 10 družb. Vse ostalo je potrebno prodati!

Zakladnik razume naslednje principe:

  • vse podjetja morajo izplačati celoten dobiček – z dobičkom razpolaga država in ne uprava

  • nobeno podjetje ne sme imeti niti evra dolga – to bi moralo biti prepovedano

 

izplačani dobički bi morali biti večji od pobranih davkov – tako bi lahko davke začeli zniževati.

Zakladnik ima lahko tajnico in pomočnika/namestnika.

Vsak predsednik vlade se sam odloči, koga bo postavil za zakladnika. Vsak zakladnik se sam odloči glede uprav firm, ki jih nadzira.