Mesečni arhiv: april 2017

Napaka pri vstopnem podatku

Večina implementacij informacijskih sistemov v Sloveniji pade na vstopnih podatkih.

V IT branži imajo zato rek:  Drek notri drek ven (ang. Shit in Shit out).

Poglejmo tipičen primer napake pri vstopnem podatku.

Skladiščnik prevzame 10 kosov izdelka, v računalnik pa pomotoma vnese 100 kosov.

Posledice pa so

  • Prodajnik začne prodajati 100 kosov
  • Kupec naroči 100 kosov, ker pričakuje, da so na zalogi.
  • Računovodja izda račun za 100 kosov in knjiži dolg za 100 kosov do dobavitelja.
  • Finančni direktor vidi povečanje zaloge, povečanje dolga do dobaviteljev, povečanje prodaje.
  • Direktor vidi, da se mu je povečala prodaja in dobiček.

Vse to zaradi napake skladiščnika.

Zaključek:

Pri integriranem informacijskem sistemu se praktično vsaka napak multiplicira. Zato je pred vsako implementacijo informacijskega sistema potrebno zagotoviti vstopne podatke, ki odražajo stanje v naravi.

Zakaj večine sodobnih metod vodenja ni mogoče implementirati v Sloveniji?

Ko sem se pred davnimi časi prvič preiskusil, kot svetovalec v podjetjih. Sem največkrat naletel na isti odgovor vodilnih: “Naša branža je specifična, zato to ne bo delovalo”.

No ko sem nato svetoval v tujini je specifika izginila – vsi so bili zainteresirani, da se metode iz drugih branž prenašajo k njim.

Nato sem nekaj časa preživel v Afriki, kjer je bila situacija podobna, kot v Sloveniji.

No mnogo let študija različnih tematik kasneje sem prišel do zanimivega spoznanja.

Če delaš pošteno – delaš v nekih okvirjih – zakonskih, fizikalnih, ekonomskih. Da bi v teh okvirjih prišel do čim boljšega rezultata je potrebno poskušati vedno nove metode – stalno invoirat tako produkt, kot proces.

Če delaš nepošteno – si najverjetneje izbral, da ne boš spoštoval ničesar. Mogoče se boš česa bal…

Večji del vodenje je danes sestavljen iz takoimenovanih mehkih metod. Take metode pa zaradi svoje “mehkobe” zahtevajo zelo veliko mero osebne integritete in poštenja. Žal pa te iste metode omogočajo tudi veliko zlorab in laganja samega sebe in okolice.

Ker v Sloveniji še vedno velja, da je dober poslovnež zvit in nateguje okolico – torej nasprotje od tega, da morajo imeti pri poslu vsi vpletni korist. Se povprečen  poslovnež z metodami ukvarja izključno, da bi koga bolje zavedel.

 

Ekonomija odnosov

Okolje se spreminja vedno hitreje. Pojavlja se vedno več nestabilnosti in uspeha, zaradi kompleksnosti ni več mogoče enostavno enoznačno definirati.

Včasih je bil uspeh definiran kot dosežen cilji ulomljeno z zastavljeni cilji.

Po materialističnih načelih je bila formula zelo natančna in enostavna merljiva. Pa poglejmo primer. Podjetje si je zastavilo cilj, da v letu zasluži 10.000 evrov, in če je jih je zaslužilo 10.000, je bilo 100% uspešno.

Seveda so se v takem sistemu pojavila vprašanja izkoriščenja potenciala, ali si uspešen, če si dosegel zastavljen cilj, pri tem pa nisi izkoristil vsega tržnega potenciala? Ali si zato, da bi bil uspešen, planiral pod svojimi zmožnostmi?

No, dandanes se čisto materialno spremljanje uspeha postavlja na drugo mesto. Na prvo mesto pa se počasi prebija odnos. Odnos do ljudi (zaposleni, kupci, dobavitelji), odnos do okolja (narave, države).

Seveda pa je uspešnost na področju odnosov mnogo težje spremljati kot uspešnost na področju izplačanega dobička. Zato se večina podjetij odloča, da si naroči kakšno nagrado, uvede kakšen program in se nato samorazglasi za uspešne ali celo super uspešne.

Samodeklarirana uspešnost je ključen razlog, da se v Sloveniji ekonomija odnosov ne razvije.

Dejstvo je, da večina poslovnežev ne razume odnosov in  jim zato ne posveča dovolj pozornosti. 

Pa začnimo na začetku. Vedno se začne z odnosom poslovneža do samega sebe. Večina poslovnežev živi preko svojih zmožnosti. Premalo spijo in preveč delajo. Prehrana je neustrezna. Telesna vadba pa je mnogo pretirana ali narobna. Ujeti so v slab odnos doma.

Poslovneži mnogo premalo časa posvetijo sebi – tako fizično kot duhovno.

Namesto trenerjev si najamejo motivatorje. Namesto razmisleka se utapljajo v kvazi duhovnosti.

Slovenski poslovneži imajo ponavadi o sebi zelo popačeno mnenje – ali se preveč cenijo ali preveč podcenjujejo.

Star rek: “Roka roka, beseda beseda!” Vse prepogosto zamenjujejo prelomljene obljube, izogibanje komunikaciji ali problemom in podobno.

Odnosi so po večini površinski velikokrat pa tudi zelo zavoženi, celo zajedavski. Ti odnosi se širijo najprej na zaposlene, nato na dobavitelje,  nato na kupce, nato na okolico in okolje ter nenazadnje na državo.

Žal se o odnosih mnogo premalo učimo v našem šolskem sistemu …

Winston Churchill je rekel “Imperiji prihodnosti bodo imperiji uma” (ang “empires of the future will be empires of the mind”).

Da bi um lahko pozitivno vplival na okolje, moramo imeti razčiščene odnose…

Torej če želimo biti uspešni v ekonomiji odnosov, moramo razumeti, kaj je povedal Sun Tzu “Poznaj sebe, poznaj nasprotnika, tisoč bitk, tisoč zmag”.

 

Poznati vs razumeti finačne izkaze (bilance)

Ko se je pomirila norija okoli oddajanja bilanc za leto 2016, je prišel čas za tale sestavek.

Na dolgo sem se pogovarjal s kakšnimi desetimi posamezniki o sestavi bilanc oz. letnih poročil za leto 2016.  Zaključek je enostaven – večina podjetnikov pozna bilance, jih pa ne razume.

Naj nadaljujem z definicijami iz SSKJ-ja

  • poznáti -vedeti za obstajanje, lastnosti, značilnosti koga:
  • razuméti – vključiti, sprejeti v zavest in ugotoviti vzročne, logične povezave

Torej večina podjetnikov ve za bilance, ve da obstajajo, pozna tudi nekaj značilnosti bilanc, a zgolj peščica je bilance vključila v zavest in ugotovila logične vzročno-posledične povezave.

Don Corleone je v Botru rekel:” Držite prijatelje blizu in sovražnike še bliže!”  (ang. Keep your friends close and your enemies closer.)

Podjetniki, če želijo biti dolgoročno uspešni, potrebujejo znanje o bilancah oziroma letnih poročilih. Žal se na tečajih lahko nauči samo teorije – praktično znanje je potrebno pridobiti v resničnem življenju, v trgu izpostavljenih podjetjih.

Za sliko se zahvaljujemo adamr in freedigitalphotos.net.

 

Ali nas zgodovina uči o Mercatorju?

Ko gledam dogajanje v Mercatorju, si ne morem pomagati, a na stara leta na plan vse bolj prihaja klasična izobrazba. Rimski pregovor pravi nomen est omen, po slovensko: ime je znamenje. Drug pregovor pa pravi historia magistra vitae est, po slovensko: zgodovina je učiteljica življenja.

No dovolj uvoda – sedaj pa k temu, kako je to povezano z Mercatorjem. Novi predsednik uprave se piše Čizmić – in čizma bi bila v Sloveniji čevelj. Kaligula pa so klicali rimskega cesarja, ki je vladal med letom 37 in 41 (Kaligula bi bil v slovenščini tudi čevelj – vojaški).

Kaligula je na začetku vladavine dajal vtis uglajenega in zmernega voditelja, kasneje pa se je izkazalo , da je krut, sadističen in izprijen.

Če potegnemo vzporednico — gospod Čizmić je uglajen gospod, ki govori slovensko, prihodnost pa bo pokazala, ali se bodo ostale podobnost s Kaligulo izkazala za resnične.

Na tem mestu naj še povem, da gre v zgornjem sestavku zgolj za iskanje zgodovinskih vzporednic in poskus napovedi prihodnosti na podlagi zgodovinskih zgodb. Gospoda Čizmića ne poznam osebno, niti mi o njem ni znano nič slabega. Upam, da se moja napoved ne uresniči.

viri:

  • https://en.wikipedia.org/wiki/Caligula

Za sliko se zahvaljujem Vichay Kiatying-Angsulee in Freedigitalphotos.net