Mesečni arhiv: avgust 2017

Poletni schnellkurs makroekonomije in fiskalnih zadev

Poletje je čas velike vročine in nekatere to spodbudi, da razmišljajo o prihodnosti Slovenije. V teh vročih večerih se na Prulah na Špici večkrat pogovarjam s politiki in raznimi navdušenci za spremembe v državi, ki me pridejo povprašat za mnenje o različnih predlogih sprememb. Opazil sem, da se tudi na FB-ju pojavlja cela vrsta predlogov.

Vsem predlogom je skupno eno – popolna impotenca, ki izhaja iz neznanja in nerazumevanja. To izhaja iz šolskega sistema, šolanja v katerem se ne razvija (ne pripravlja) sposobnosti določanja trenutne pozicije, bodisi makroekonomsko ali fiskalno.

Če primerjam s taborniki – če želijo taborniki nekam priti in želijo določiti, v katero smer morajo hoditi, je potrebno poznati trenutno pozicijo. Če torej želijo taborniki določiti trenutno pozicijo na zemljevidu, morajo poznati smeri neba, imeti kompas ali napravo GPS. Poznavanje rastlin, trenutne temperature, letnega časa in podobnega je pri določanju pozicije na zemljevidu navadno bolj slaba pomoč.

Pri makroekonomiji in pri fiskalnih vprašanjih je podobno kot pri tabornikih. Vsi govorijo o ciljih – že večina teh ciljev je zgrešenih, natančna določitev trenutne makroekonomske pozicije ali fiskalne pozicije pa je za večino (kljub po večini javno objavljenim podatkom) že prevelik zalogaj.

Tako kot če hočeš bit tabornik, moraš znati natančno določiti trenutno pozicijo na zemljevidu, in ni dovolj imeti s seboj najboljše malice. Prav tako če hočeš voditi državo, moraš znati določiti trenutno makroekonomsko stanje in fiskalno situacijo – dobre želje in optimistične napovedi, kaj bo po spremembi, ne bodo dovolj.

No, največji problem vidim v ljudeh, ki želijo voditi državo, pa si ne znajo določiti niti dashboarda (količin, kazalcev in kazalnikov) Več si lahko preberete tukaj!  ,ki jih je potrebno spremljati, zato enostavno govorijo o pojmih, ki so že zdavnaj preživeti. Ti pojmi so navadno BDP, gospodarska rast, število zaposlenih, proračunski primanjkljaj v deležu BDP, zadolženost države v primerjavi z BDP.

Pa poglejmo, zakaj nam pri določitvi trenutne pozicije naše ljube Slovenije omenjeni pojmi ne pomagajo nič.

MAKROEKONOMIJA

BDP – Bruto družbeni produkt

BDP je po definicije seštevek vseh prometov vseh podjetji registriranih v Sloveniji.

No, BDP je sicer mednarodno priznan pojem – izračun se po regijah sicer malo razlikuje. De facto pa nobenega od operativnih politikov nima ta pojem kaj zanimat.

Če smo v kapitalizmu, so v podjetju (seštevki vseh podjetji pa v državi) zanimive samo tri kategoriji: izplačan dobiček (dividende), dodana vrednost, kapital.

Tako so za upravljanje države makroekonomsko zanimive samo naslednje kategorije

  • Vse izplačane dividende oz. izplačan dobiček – s tem se dejansko lahko izračuna investicijski potencial določena države v presečnem letu.
  • Ves lastniški kapital v podjetjih – s tem se vidi, koliko je kapitala v podjetjih
  • Vsa dodana vrednost v podjetjih – s tem se vidi potencial pobranega DDV-ja

Sedaj je že vsakemu jasno, zakaj ves promet v državi in izven nje oz. BDP nima nobenega smisla, saj od tega nima nihče nobene koristne informacije.

Tudi gospodarska rast izražena v spremembi BDP-ja ne pomeni nič – zanimiva je samo rast zgornjih treh kategorij .

Zato vsem navdušencem za spremembe predlagam zgornji pogled, ki vam bo pomagal določiti trenutno situacijo in postaviti merljive cilje.

FISKALNO

No, fiskalno stalno poslušam naslednje kategorije

  • proračun
  • proračunski primanjkljaj v primerjavi z BDP-jem
  • zadolženost v primerjavi z BDP-jem

V slovenščini pojem fiskalno vsebuje tudi pojem kalno.  Mogoče zato toliko megle. Dejstvo pa je, sam podatek o proračunu v evrih nam ne pove nič – proračun mora biti vedno razdeljen na vsaj tri dele – obveznosti za nazaj, sprotne obveznosti za stroške, investicije.   Pri tem bi morale obveznosti za nazaj pri normalnem proračun “ja, pravilno ste prebrali, normalnem” ,postati zaloge za naprej. 

Proračunski primanjkljaj, če že je, se ne more primerjati z BDP-jem,  ampak se mora primerjati s proračunom samim.

Torej, če državi zmanjka denarja mora vedeti, koliko denarja je zmanjkalo v primerjavi z denarjem s katerim razpolaga (proračunom, ne pa v primerjavi z denarjem, ki se obrne v tej državi(BDP).

Primanjkljaj se tudi pokrije iz prihodnjih proračunov, ne pa iz sedanjega BDP-ja.Torej je za upravljanje proračuna zanimiv izključno kazalnik primanjkljaja v primerjavi s proračunom. Primanjkljaj v primerjavi z BDP-jem je zanimiv mogoče za svetovno banko, za lokane politike, ki se morajo redno ukvarjati s proračunom pa je neuporaben – razen mogoče za kakšno poročilo.

Prav tako je neuporabno primerjati zadolženost države z BDP, saj se zadolženost pokriva iz proračuna oz. bodočih proračunov ne pa iz BDP-ja.

Razlog zakaj se uporablja primerjava z BDP – na primeru (številke niso povsem ustrezne trenutnim številkam v Sloveniji)

  • proračunski primanjkljaj je cca 5% BDP-ja
  • proračunski primanjkljaj je cca 20% proračuna
  • zadolženost države same je cca 100 % BDP-ja
  • zadolženost države same je 500% proračuna.

Če to prevedem v povprečnemu človeku razumljive številke – državi že v oktobru zmanjka denarja za tisto leto – zato se od sredine oktobra zadolžuje.

Država bi potrebovala 5 let za odplačilo dolgov, če bi 5 let samo odplačevala stare dolgove  in ne bi imela nobenih sprotnih obveznosti.

Če bi država namenila 20% proračuna za odplačilo starih obveznosti bi potrebovala 25 let da odplača trenutni dolg.  Kar pa seveda ni mogoče, ker še za sproti nima dovolj denarja zato od oktobra naprej živi na puf.

OPIS DEJANSKE SITUACIJE:

Torej za vzdržno fiskalno politiko bi država pri nespremenjenih prihodkih morala proračunske izdatke znižati za minimalno 40%, da bi lahko v 25 letih odplačala svoje obveznosti. Dejansko bi bilo potrebno proračunske izdatke zmanjšati za vsaj 50%, da bi lahko proračun ustvarjal še minimalno zalogo za slabe čase.

Pa da ga vidimo, kdo upa to povedati volivcem in da bo izvoljen!

Za sliko se zahvaljujemo surasakiStock in Freedigitalphotos.net.