Mesečni arhiv: oktober 2017

Najpogostejše zlorabe stečajnih upraviteljev

Pišem svoje mnenje o zlorabah stečajnih upraviteljev. Pišem o konkretnih stečajnih upraviteljih s katerimi sem imel izkušnje v stečaju podjetja H12 Storitve d.o.o., katerega direktor sem bil. Gre za stečajnega upravitelja Leona Beniger Tošiča in stečajno upraviteljico Marino Marinc Pilej.

Zloraba 292. člena ZFPPIPP

 

Skladno s 5. Odstavkom 292. člena ZFPPIPP sem, kot bivši direktor, dolžan dati pojasnila, ne pa dajati pojasnila, kar se skladno s 3. odstavkom 292.člena  ZFPPIPP tudi zabeleži v primopredajnem zapisniku.

V vnaprejšnji izogib poskusom zlonamernega tolmačenja 292.člena ZFPPIPP posredujem pravno mnenje.  Pravno zavezujoče za vpletene je, da če ZFPPIPP v 5. odstavku 292. člena uporablja dovršni glagol dati – moramo to razumeti kot enkratno dajanje – ker če bi ZFPPIPP predvideval večkratno dajanje pojasnil, bi v zakonu zapisali nedovršni glagol dajati pojasnila. Prav tako je v 3.odstavku tega istega člena zapisano izročiti in ne izročati.

Torej, če ste v stečaju ste stečajnemu upravitelju dolžni predati dokumente in podati pojasnila – v nobenem primeru pa vas ne se stečajni upravitelj zlorabljati in vam nalagati novih in novih nalog.

V mojem primeru je stečajni upravitelj Leon Beniger Tošič preko posrednice Marine Marinc Pilej kar štirikrat zahteval dokumentacijo in kar trikrat pojasnila.  Pa da dam celo zadevo v perspektivo: firma je izdala vsega 26 računov.

No, zadeve sem prijavil vsem ustreznim inštitucijam – moje mnenje pa je, da sta stečajna upravitelja Leon Beniger Tošič in Marina Marinc Pilej del kriminalne združbe, ki poleg tega, da po nepotrebnem zavlačujeta stečaj in tako oškodujeta proračun (sodišče namreč krije stroške postopka, če ni stečajne mase) in stečajno maso, tudi zlorabljata bivše odgovorne osebe – z lažnim tolmačenjem 292. člena ZFPPIPP.

 

 

Razumevanje demokracije po slovensko

Preteklo nedeljo smo v Republiki Sloveniji imeli zanimiv poskus nečesa, čemur bi lahko rekli predsedniške volitve oz. volitve predsednika države. Vse lepo in prav, če se ne bi ponovno pokazalo, kako se pri nas razume demokracijo in volitve. Že samo to, da neposredno izbiramo predsednika države, ki ima le protokolarno funkcijo, referendum, ki nam omogoča neposredno vplivanje na samo zakonodajo, pa je skrajno omejen, nam daje slutiti, da nam nekaj ali nekdo ne bi rad zaupal odločanja o pomembnih stvareh. Temu seveda priča tudi nizka udeležba, saj državljani izbiramo figuro, ki ne igra prav nobene vloge pri našem vsakodnevnem življenju.

Pa pustimo to. Neudeležba je legitimna pravica vsakega državljana, saj z njo (vsaj nekateri) sporočajo, da na seznamu ponujenih kandidatov ni nikogar, ki bi mu oddali svoj glas. Tisti, ki zagovarjajo obvezno udeležbo na volitvah, zato ne razumejo pojma demokracije. Demokracija pomeni tudi to, da nekdo ne voli. Z obvezno udeležbo na volitvah, bi državljanom odvzeli eno od oblik tihega in legitimnega protesta. Demokracija pod prisilo ni demokracija, je le organizirana tiranija!

Bolj zaskrbljujoče je povezovanje demokratičnega procesa z denarjem — v smislu stroškov za izvedbo volitev. Tukaj pa nas res lahko skrbi, saj sta se na volilni večer na to temo oglasila vsaj dva vidnejša člana slovenske vlade, predsednik stranke SD Dejan Židan in predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec. Oba sta izrazila svoje upe, da drugega kroga ne bi bilo, češ da bi tako prihranili nov strošek državljanom. To pa je zaskrbljujoče. Volitve so obvezni del demokratičnega procesa, stroške za njih pa uravnavamo z čim bolj smotrno izvedbo (morda bi veljalo vsaj poskusiti z elektronskimi volitvami, ki bi bile možnost za tiste, ki bi želeli glasovati po tej poti). Da dva vidnejša predstavnika trenutne oblasti upata, da državljani ne bomo še enkrat pozvani na volišča (drugi krog), ker bi s tem porabili še med 2-3 milijone iz proračuna, je škandal brez primere in bi zahteval najmanj njun takojšen odstop. Ampak ne pri nas, pri nas bi se za ceno varčevanja očitno odrekli tudi temu osnovnemu temelju demokracije.

Foto: www.pixabay.com

 

Bonbončki s pretečenim rokom

Volitve se bližajo s polno hitrostjo, zato ne preseneča, da se je v javnosti ponovno odprlo vprašanje obratovalnega časa trgovin. Davnega leta 2003 smo državljani na referendumu odločili, da naj bodo trgovine ob nedelavnikih zaprte. Dolga leta se je javno voljo izigravalo (oz. poskušalo izigrati), se zavlačevalo, trgovine so večinoma ostajale odprte, nikomur za ljudi in zaposlene ni bilo prav nič mar. Sedaj pa kot strela z jasnega …

Naj bo nekaj jasno: odločitev ljudi na referendumu je treba spoštovati (ravno zato je Državni zbor RS leta 2013 potrdil spremembe ustave in kastriral referendum, spremenivši ga tako v sprevrženo kazanje sredinca ljudstvu, ki lahko pod zapletenimi pogoji kvoruma odloča večinoma le še o banalnih zadevah). Ne glede na to, da je referendumska odločitev nesorazmerno posegla v svobodo podjetniške iniciative, saj se v to, kdaj kdo dela, načeloma država ne bi smela vmešavati, je vendarle bila, kakršna je bila. 

A kaj je pri vsem tem najhuje? Da se je ponovno pokazalo, da ni važno, kaj misli ljudstvo, ampak da je važno, kaj misli ljudstvo nekaj mesecev pred volitvami, čeprav je ljudstvo to mislilo daljnega leta 2003. Bonbonček s pretečenim rokom torej!

Ponovno pa se je pojavila primerjava z Avstrijo. Avstrija je država, s katero nas naši politiki kar naprej primerjajo, čeprav sami, ko so na oblasti, ne naredijo prav ničesar, kar bi nas približalo njenim političnim, gospodarskim in socialnim standardom. Trgovine so ob nedeljah (z izjemami) zaprte tudi v Avstriji, državi s katero “se radi primerjamo”.

Vse lepo in prav, ampak kaj pa tole: v Avstriji, s katero se radi primerjamo, imajo lahko lastniki vozil ene registrske tablice, ki jih lahko prenesejo na svoje drugo vozilo, dajatve pa se plačajo na najbolj zmogljiv avto. In nič več se ne primerjamo …

Kaj pa tole: v Avstriji, državi s katero se radi primerjamo, letna vinjeta za avtomobile stane 86,40 €, za veliko več kilometrov avtocest kot pri nas. In vse tiho je bilo …

Kaj pa tole: v Avstriji, državi s katero se radi primerjamo, trgovci z bencinom sami postavljajo cene, konkurenca je dobra, potrošnik pa lahko z malo truda dobi liter bencina po, za nas, smešno nizki ceni. In vse tiho je bilo …

Ko politika, ki je leta 2013 zmasakrirala referendum (to našo edino možnost neposrednega odločanja o samih zakonih) v neprepoznaven zmazek, s sklicevanje na referendum iz leta 2003 odpira predvolilno sezono, takrat vemo, da je naš sistem v hudih težavah. Politika se je od ljudstva ogradila za 4 leta (z masakrom referenduma se ji ljudske volje med mandatom ni treba več bati), pred volitvami pa ga želi premamiti z všečnimi obljubami. In potem se čudimo, ko javnomnenjske ankete napovedujejo zmago stranki, ki na svojih nedavnih kongresih obljublja drugačno vladanje in drugačno politiko, čeprav je že od leta 2014 v aktualni vladi, pri čemer je bila v vladi že v prejšnjem mandatu. Narobe svet! Stranka, ki je na oblasti, se pripravlja na prevzem oblasti.

Drago ljudstvo: nekdo nas ima fino za norca! Govorijo o Avstriji in Švici, pa o Franciji in skandinavskih deželah, na drugi strani pa počno vse, da bi zmanjšali vašo možnost neposrednega vplivanja na delovanje vlade in države in hkrati vse mogoče, da bi čim bolj omejili in regulirali svobodno ustvarjalnost (med katero seveda sodi tudi podjetniška) ljudi. Pa ne govorimo o zaprtju trgovin ob nedeljah, o tem je ljudstvo že odločilo, ampak o vsem, kar se iz leta v leto pojavlja, omejuje, regulira, obdavčuje, z drugimi besedami: ko se greni vsakdan prebivalcev.

Foto: www.pixabay.com

Stečaj kot zaščita upnikov in lastnikov

Ker sem v preteklem letu predlagal en stečaj, in letos že dva, do konca leta pa bom verjetno še enega, se lotevam tega prispevka o stečaju.

V Sloveniji se stečaj popolnoma demonizira. Mediji ga predstavljajo kot obliko poslovne goljufije. Dejstva pa so sledeča. V poslu ne gre vedno vse po načrtu. Celo več, stvari največkrat ne gredo po načrtu. Ker so v slovenski zakonodaji upniki močno podprti, je bilo nujno uvesti tudi institut stečaja kot zaščito pred upniki.

Stečaj je pravni institut, ki omogoči, da so vsi upniki enakopravno poplačani, saj so pred začetkom stečaja prioritetno poplačani bolj agresivni upniki. Torej tisti, ki najbolj pritiskajo na upravo, prvi vložijo izvršbe itd.

Stečaj je tudi izhod za podjetja, ki dolgoročno niso sposobna zagotavljati likvidnosti. Kar po domače pomeni, da dolgoročno podjetje ne bo sposobno plačati sprotnih obveznosti – bodisi zaradi neustrezne ročnosti sredstev ali zaradi pomanjkanja le teh.

Ja, pravilno ste prebrali, stečaj se v Sloveniji uporablja tudi v primeru, ko je sredstev za poplačilo upnikov več kot dovolj, vendar bodo sredstva postala likvidna nekje v prihodnosti, terjatve upnikov pa so že zapadle.

Iz zgoraj napisanega sledi, da stečaj ni poslovna goljufija, ampak pravni inštrument za zaščito upnikov.

Ena od domnev insolventnosti po ZFPPIPP je 90 dni blokiran račun podjetja. Torej primer, če ima podjetje kupljenih 100 mio obveznic, ki zapadejo v plačilo v 5 letih in jih ne more ali ne sme prodati do zapadlosti, in če ni plačalo računa za telefon za 10 EUR in je Telekom vložil izvršbo, se lahko zgodi, da je skladno s slovensko zakonodajo podjetje insolventno.

Prav tako je lahko FURS blokiral podjetje, in ker pritožbeni postopek traja 2 -3 leta, je lahko podjetje skladno z ZFPPIPP insolventno.

ZFPPIPP je po mojem mnenju zelo slabo napisan. Poleg zgoraj omenjenih pomanjkljivosti lahko nekdo z 1 EUR terjatve da v stečaj podjetje s 100 milijardami kapitala, če le-ta v zadnjem letnem poročilu ni imel izkazanih nič dolgov. Skratka, moje mnenje je, da je zelo verjetno zakon pisala pravnica, ki o ekonomiji nima pojma, po naročilu nekoga, ki je imel nek interes.

Tak interes je recimo imel Petrol, ki je zlorabil institut stečaja, da bi se izognil plačilu 21mio EUR, ki ga podjetje Uporabna Energetika terja od Petrola. Več si lahko preberete tukaj! 

No, ne glede na zakon, ki omogoča zlorabe, se moramo poslovneži, ki delujemo v Sloveniji, zakona držati.

Zato sem sam vložil predlog za stečaj podjetja, ki ga je FURS neupravičeno blokiral, da bi zaščitil upnike in tudi lastnike, saj verjamem, da bo stečajni upravitelj uspešno unovčil sredstva in stečaj končal z nakazilom presežka lastniku.

 

Za sliko se zahvaljujem ddvapumba in Freedigitalphotos.net.