Mesečni arhiv: december 2017

Povzetek leta 2017

Danes je zadnji delovni dan v letu 2017. No jaz sem imel zadnjo resno zadevo v prvih dneh decembra. Ostali december sem urejal še par malenkosti, predvsem pa sem se družil s sodelavci, zakar si vedno vzamem čas.

Kot vsako leto je tudi 2017 prineslo veliko novosti in napredek na vseh področjih.

Najbolj sem vesel, da so se končno začele velike družbene spremembe, ki so bile že nuje…

Leto 2017 hvala za vse ribe!

Koliko denarja vložiti v bitcoin?

To je najpogostejše vprašanje preteklega tedna. Moje najpogostejši odgovor je bil, toliko kot ga lahko izgubite.

No, Chamath Palihapitiya je na CNBC-ju podal bolj določen odgovor, in to je 1% od vaših naložb gre lahko v bitcoin.

Moje mnenje je, da lahko do 3 % denarja, ki ste ga namenili investiranju,  vložite v kriptovalute, in sicer  1%   v bitcoin, 1% ether in 1% v ostale kriptovalute.

Viri:

 

Disclaimer, opozorilo, razkritje:

Prispevek ni investicijski nasvet in avtor ne odgovarja za nobeno neumnost, ki jo boste naredili s svojim denarjem ali z denarjem tretjih oseb.

Pomen besedne zveze kripto valuta

Kot mnogi drugi sem tudi sam padel na prvo razlago besede kripto valuta. Verjel sem in tudi okoli razlagal krivo vero, in sicer, da kripto pomeni kodirano oz. prikrito.

No, moj učitelj hebrejščine, stare grščine in stare latinščine me je opozoril na napako, ki se, po njegovih besedah, ne pritiče tako visoko izobraženim ljudem.

Opozoril me je, da crypto currency ni sestavljen iz besed crypto in currency ampak je sestavljen iz besed crypta in currency. Opozoril me je, da sta sicer obe besedi starogrškega izvora,  tako crypto, kot crypta, in da je to možno razbrati iz črke y v zapisu, ki ga avtentične latinske besede načelno ne poznajo.

Že v  stari latinščini je namreč crypta prešla v crypto. To je najbolj očitno v primeru crypta porticus, ki je v uporabi prešel v crypto-porticus (pokrit hodnik).

Definicija besede kripta iz Latinsko – slovenskega slovarja (II. zvezek, Založba Kres, Ljubljana 1995)

crypta -ae, f 1) dolg hodnik, hodišče, pribežališče, zatočišče (ob slabem vremenu ali vročini) …2) pokrit hodnik okrog dvorišč rimskih vil, obokana shramba (za živila), 3) dolg ozek podzemni obok, podmol, raka, rov, jama, prekop, …/…/…4) hlev za konje v cirkusu

Definicija iz Wikipedije

Kripta (lat. Crypta iz grške κρύπτη kryptē ‘skrito v oboku) je v arhitekturi kamnita komora ali prostor v tleh za pokopni obok, ki lahko vsebuje sarkofage, krste ali relikvije. Prvotno je pomenila večjo grobnico v katakombah.

Iz česar je možno sklepati, da gre, v našem primeru, za relikvijo, pribežališče, zatočišče in grobnico.

Iz česar je možno z gotovostjo zaključiti, da kripto valuta ni samo skrita oz. kodirana valuta, ampak v svojem golobjem pomenu pomeni tudi varno pribežališče za vrednosti in grobnico za nekoga, ki nam je drag, v našem primeru FIAT denar.

 

V Sloveniji državno zdravstvo ne obstaja, obstaja samo državno razporejanje bolezni

Kljub temu, da se že od Tita naprej mediji nakladajo, kako dobri so naši zdravniki, pa je zgodovinsko dejstvo, da je Tito v kliničnem centru umrl in ne ozdravel.

V Sloveniji obstaja samo bolj ali manj strokovno določanje bolezni. Ministrstvo za zdravje se narobe imenuje – de facto gre za ministrstvo za razporejanje bolezni.

Dejstvo je:

  • da je vsako leto več ljudi bolnih
  • da so bolezni vse hujše.
  • da se povprečna življenjska doba statistično gledano daljša – kvaliteta življenja pa se poslabšuje.

Vsi vemo, da je preventiva boljša od kurative – zakaj gre potem pod 1% vseh državnih sredstev za zdravstvo za preventivo?

Večina zdravnikov, ki jih jaz poznam, ima po mojem mnenju glavo samo zato, da jim dež ne pada v želodec.

Zanimivo je, da obstajajo tudi zdravniki, ki situacijo pravilno razumejo, jo znajo celo rešiti, ampak se bojijo izpostaviti, ker imajo družino in kredit za hišo ter avto.

Psihiatrija v Sloveniji že desetletja opozarja, da je večina bolezni psihosomatskega vzroka – zakaj se ne začne vsako zdravljenje z obiskom psihologa ali psihiatra, zakaj se vsako zdravljene ne dopolnjuje s psihologom?

Pri vseh najboljših zdravnikih v Sloveniji je populacija v Sloveniji vedno bolj bolna. Kar kaže na to, da zdravniki ne zdravijo, ampak samo določajo katere bolezni ima kdo…in pri tem so zelo učinkoviti!

No, potem so tu še zdravila za vsako bolezen in tudi za nebolezen in še za preventivo.

Delež ljudi na antidepresivih in pomirjevalih je, kljub temu, da lahko o tem izvemo samo iz pričevanj zdravnikov (ker se uradne statistike ne upa nihče objaviti), grozljiv. Po domače, večina ljudi hodi po svetu zadrogiranih z drogo, ki jo plača država.

Izgleda, da se samo meni zdi čudno, da je naše zdravstvo vedno bolj uspešno in strokovno usposobljeno, da se uporaba zdravil povečuje – narod pa je vedno bolj bolan. In seveda nihče ni kriv za nastalo situacijo – gre za zunanje vzroke! 

 

75 miljard eur naj bi bilo v davčnih oazah

Spet sem nekje v medijih zasledil, da naj bi bilo 75 milijard evrov slovenskega denarja v davčnih oazah.

Mogoče celo drži, da je od leta 1991 odšlo v davčne oaze 75 milijard evrov premoženja, kar je sicer po moji oceni pretirana številka. V nobenem primeru pa ne verjamem, da se ukraden denar ni povečini porabil.

Ljudje, ki so upravljali premoženje, ki je na koncu končalo v tujini, so skloni k plenjenju in ne k ustvarjanju premoženja – o tem sem že pisal tukaj , tukaj in tukaj.

Ker imajo ljudje v poslu in doma isto glavo, je skoraj nemogoče, da bi denar, ne glede na izvor, oplemenitili oz. so take osebe zelo redke.

Nakup večje barke, narejene po naročilu, vam v 5 letih v  povprečju vzame 80% vrednosti.  Drag avto boste po 4 letih prodali za cca 25% nabavne vrednosti. Igralnice niso narejene zato, da bi igralci oplemenitili denar. Prostituti in prostitutke ne vračajo denarja. Dobavitelji drog navadno ne vračajo denarja, ko se streznite (če se sploh kdaj).

Skratka, po mojih informacijah je v tujini ukradenega in pošteno zasluženega slovenskega denarja skupaj okoli 10 milijard evrov – tu pišem samo o denarju na računu, ne pa o zlatu, delnicah, nepremičninah. Prav tako je po mojih informacijah slovenskega denarja v tujini več pošteno zasluženega v tujini, kot ukradenega v Sloveniji.

Zato menim, da nima nobenega smisla vlagati več naporov, kot je preverba izvora premoženja ob investiciji v Sloveniji in ostali obstoječi ukrepi, v to, da bi denar prišel iz davčnih oaz nazaj v Slovenijo.

Prav tako trenutno nima smisla vlagati denar v Slovenijo, ker so sredstva, tako podjetja (deleži/delnice) kot nepremičnine, v povprečju precenjena. Poleg tega nepremičnine ne nosijo novega denarja, ampak, če odštejemo amortizacijo, ga samo izgubljajo.

Zadnji poskus pripeljati denar iz tujine nazaj v Slovenije, ki so ga Slovenci organizirali s pomočjo avstrijskih bank, je imel samo eno posledico – astronomske cene nepremičnin, ki so trenutne zanimive samo za investitorje, ki so zadovoljni z ničnim donosom, – povprečen Slovenec pa si, razen da se zapufa za 20 let, ne more kupiti niti stanovanja, kjer biva.

Predstavljajte si, kaj bi dodatnih 75 milijard likvidnosti naredilo na trgu nepremičnin in delnic. Vse bi naredilo totalno nedostopno za ljudi. Prav tako bi se zaradi likvidnostni sprožila splošna inflacija in ker vemo, da plače ne rastejo, bi bili povprečni ljudje pahnjeni še v večjo revščino.

Torej edini, ki bi imel korist od vračila 75 milijard evrov v Slovenijo bi bili tajkuni, ki so bili tako pogumni, da zaradi političnih vez niso umikali premoženja v tujino, ki bi lahko svoje premoženje iz dvomljivega izvora legalno prodali.

Zakaj je volatilnost na trgih dobra in zakaj ne?

V zadnjih tednih večina mainstream medijev objavlja, da ima Bitcoin preveliko volatilnost, saj lahko v enem dnevu izgubi ali pridobi vso vrednost – nihče ne ustavi trgovanja v primeru naglega padca. To naj bi velikim bankam predstavljalo oviro za začetek uporabe Bitcoina kot plačilnega sredstva. Po drugi strani pa že mainstream mediji govorijo, da se nam zaradi prenizke volatilnosti obeta borzni zlom.

No, in ker v vseh debatah že 10 dni pojasnjujem volatilnost, sem se odločil napisati tale prispevek.

Pa začnimo pri definicijah:

Volatilnost je merilo nepredvidljive spremembe določene spremenljivke v določenem časovnem obdobju.

Stabilnost SSKJ definira kot  lastnost, značilnost stabilnega:

Volatilnost na kapitalskem in valutnem trgu največkrat razumemo kot nasprotje stabilnosti.

Za spremenljivko vedno vzamemo tržno ceno delnice, obveznice, valute.

Pa poglejmo v katerih primerih in za koga je volatilnost na trgih slaba oz. kdaj je stabilnost dobra?

  • za branjenje pozicije je stabinost dobra oz. celo nujna,
  • če želimo sigurnost in predvidljivo vrednost v vsakem trenutku,
  • pri nizki volatilnosti so prevzemi možni samo z ogromnimi sredstvi – za sredstva se plača premija.

V katerih primerih in za koga je volatilnost cene dobra?

  • za “napad” na podjetje (prevzem) ali valuto je volantilnost nujna,
  • če želimo spremembe na trgu (tisti, ki želijo varnost se zaradi volatilnosti prodajajo in se umikajo, tisti ki se nadejajo zaslužka na trg vstopajo)
  • prevzemi možni pod tržno ceno – na sredstva se dobi diskont

Ostalo:

  • da bi borza preprečila preveliko volatilnost – delnicam iz prve kotacije omeji največji dnevni padec ali največjo dnevno rast na 10% na dan – večjo volatilnost prepreči tako, da enostavno ustavi trgovanje do konca dneva, če je predpisana volatilnost dosežena oz. so indici, da bo presežena.

Primer, kako lahko volatilnost izkoristimo za zaslužek

Delnico, ki ima povprečno tržno ceno 100 pri 5% povprečni volatilnosti, kupimo, ko se cena spusti na 95 in prodamo, ko gre cena 105.

Primer, kako lahko volatilnost izkoristimo za prevzem

Podjetje, ki ima tržno kapitalizacijo 100 enot in povprečno volatilnost cene 50%.

Začnemo z 10 enotami (10% kapitala) ko cena zraste na 15 prodamo 5 enot. Ko pade na 5 kupimo dodatnih 10 enot. Zadevo ponovimo dvakrat in smo že preko 50% kapitala.

 

Kaj se je zgodilo podjetju Nicehash?

Gre za moje mnenje, ki sem si ga ustvaril na podlagi meni dostopnih informacij.

Menim, da zaposleni in povezane osebe niso direktno okradli svojih strank. Gre zgolj za popolna nerazumevanja pravil poslovanja v finančnem okolju s strani menedžmenta podjetja in seveda lastnikov.

Dejstvo je, da je bitcoin v enem letu zrasel iz 1.000 USD na kar 16.000 USD, kar pomeni, da je podjetje, ki je prej delalo s cca 4 mio premoženja v enem letu začelo upravljati oz. skrbeti za 60 mio premoženja. V Sloveniji ni tima strokovnjakov, ki bi znali s takim premoženjem upravljati. Poleg tega 15-kratno rast obsega poslovanja v enem letu obvlada le malo svetovnih menedžerjev, pa še te imajo na razpolago veliko večje ekipe in veliko več kapitala.

Večina kripto strokovnjakov nima pojma o varnosti. Pa ne zato, ker so neumni, ampak zato, ker nikoli niso delali v korporacijah in te dimenzije enostavno ne razumejo.

Dejstvo je, da če stane varnost za projekt s 4 mio EUR premoženja okoli 12.000 EUR na leto, stane varnost za 60 mio EUR okoli 12 mio EUR  na leto. Ja, pravilno ste prebrali, kljub 15-kratnem povečanju obsega se strošek varnosti poveča za 1000-krat.  To pa zato, ker se za 50 mio EUR  splača organizirati napad vsem svetovnim kriminalnim skupinam. 

Pri vojni/napadu pa je približno tako: kolikor vložiš toliko imaš – kriminalne skupine so “poslovneži” in njim se splača vložiti nekje do 10% možnega izplena. Torej, če lahko napadejo z laveragom 1:10, bodo udarili. Obramba je vsaj 2-krat dražja od napada – zato je edino zdravilo, da se praktično obraniš, da vložiš vsaj dvakrat več v obrambo, kot so oni pripravljeni vložiti v napad.

Seveda govorimo o napadih organiziranih skupin, ki imajo računico za svoj napad. Drugače pa je, če te napadejo neki blazneži, ki krekajo za neko idejo – tam je vojna in tudi obramba drugačna.

Pravno bi se lahko lastniki oz. menedžerji rešili enostavno tako, da bi v splošne pogoje napisal, da za vdore v račune ne odgovarjajo, da so oni samo platforma SW.

Kar se tiče strank – ste pač bebci, če delate z velikimi zneski z ljudmi, ki nimajo pojma. Prav tako do tako velike kraje ne bi prišlo, če bi uporabniki redno spravljali svoje narudarjene kovance na varno. Torej tu se vidi, da so vsi v procesu nezreli za posel, v katerega so se spustili.

 

Moj izlet v Zug, kripto prestolnico sveta

Ker za švicarski sklad pripravljam projekt kriptovalute, sem obiskal Zug, kripto prestolnico sveta.

Digitalizacija je v Zugu polno na pohodu. Outsourcing ljudi na appe in robote postaja del strategije vseh resnih podjetij.

Skepsa glede kriptovalut med tradicionalnimi finančniki je, še vedno, zelo visoka. Nihče pa kripto valut ne podcenjuje, ne žali jih, ne dela norca ali celo zahteva prepovedi.

Večina je mnenja, da gre za začetek projekta in da če se bo projekt razvil v pravo smer, zna to postati zanimiv projekt ali celo panoga.

Vsi finančniki na polno zbirajo informacije in se učijo o blokchainu, decentralizaciji in kriptovalutah. Nekateri so, kot del učenja, naredili svoje kriptovalute.

Prav tako se praktično nihče ne trudi regulirati kriptovalute  – samo institucije kot je FINMA podajajo pravno-zavezujoča mnenja, da se lahko mi, ki pripravljamo kripto projekte, po njih ravnamo. Pri starih Švicarjih prevladuje vtis, da je njihov gospodarski sistem dobro in dovolj reguliran, da nova tehnologija ne rabi posebne regulacije “per se” – potrebno je samo nedvoumno določiti, kako obstoječa regulativa zajema kriptosvet.

Povzetek:

  • tudi najmočnejši nikogar ne podcenjujejo
  • spoštovanje do kriptovalut se izkazuje z znanjem o kriptovalutah
  • okusi so različni in o njih se ne diskutira

Ali naj investiram v petro (venezuelsko kriptovaluto)?

Coin desk je objavil, da je venezuelski predsednik napovedal, da bodo izdali kriptovaluto, ki bo garantirana z nafto (vir).

Seveda pozdravljam, da se nek predsednik spogleduje s sodobno tehnologijo kot možno rešitvijo za socioekonomske težave. Sem pa skeptičen do uporabe kriptovalute kot čarobne paličice za rešitev vseh težav.

Pa poglejmo mix argumentov za in proti.

Ideja, da postane kriptovaluta asset backed security (ABS) – torej, da je za vsako enoto kripto valute določena enota nečesa oprijemljivega, je sigurno privlačna. Sama izvedba pa je zelo vprašljiva. Poglejmo nekaj primerov: vzemimo za primer, da je za vsakim Petro kovancem en liter nafte. Na borzi sem kupil 5 Petro kovancev – kako jih lahko sedaj zamenjam za 5 litrov nafte? Kje na svetu je to možno – v Boliviji? Kako bom transportiral nafto domov. Kaj naj delam s surovo nafto?

Torej mogoče je zadeva namenjena investicijskim skladom, ki bodo investirali po 10 mio, da bodo dobili vsaj tanker nafte.

Venezuela tudi ne slovi po izpolnjevanju zavez, na primer sedaj ne odplačuje dolgov. Recimo, da za to obstajajo objektivni razlogi. Kako naj vem, da bodo lahko izpolnili obljubo, da bodo kriptovaluto zamenjali za nafto, če pride do take situacije?

Prav tako je nafta podvržena nihanju cene. Tudi kriptovalute so podvržene nihanju cene. Kaj če se zgodi, da je vrednost nafte 50 USD na sod. Vrednost kripotvalute, ki je oprta na en sod nafte pa 25 USD. Ali bo Venezuela prodala nafto na trgu, lastnika kriptovalute pa izplačala po tržni ceni?

Kaj se zgodi, če je vrednost kriptovalute 100 USD, vrednost soda nafte pa 50 USD, kdo pri zdravi pameti bi kupoval kriptovaluto?

Menim da je dejanska, na dolgi rok uspešna izvedba delujoče kripto valute z osnovo v nafti izredno zapletena.

Menim da napovedana kriptovaluta petro za malega vlagatelja ne more biti naložba, ampak je kvečjemu lahko le špekulacija.

 

Disclaimer, opozorilo, razkritje:

Prispevek ni investicijski nasvet in avtor ne odgovarja za nobeno neumnost, ki jo boste naredili s svojim denarjem ali z denarjem tretjih oseb.

 

 

Ali naj vlagam v bitcoin?

Vprašanje iz naslova v zadnjih tednih najpogosteje slišim.

Obstajata dve najpogostejši stališči do bitcoina:

  • Prvo so verniki, ki razlagajo, da se je svet začel z bitcoinom, in da je rast bitcoina razsvetlitev in edino logična zadeva.
  • Drugo so skeptiki, ki trdijo, da gre za balon, nateg, piramidno shemo, in da bitcoin uporabljajo samo kriminalci.

Dejstvo je, da je bitcoin nekaj novega in nekaj zelo tveganega po obstoječih definicijah tveganj.  Po drugi strani pa ravno visoko tveganje lahko pomeni visoke dobičke.

Torej, če niste trader predlagam, da najprej odplačate vse kredite, kupiti nekaj hiš za oddajati, kmetijo, kakšno zlato palico, nekaj srebrnikov in šele nato vlagate v kripto valute.

No, v vsakem primeru, ne glede na velikost vašega portfolia, je primerno v bitcoinih ali drugih kripto valutah imeti do 5% premoženja.

To tudi pomeni, da je treba kripto portfolij dezinvestirati v varnejše naložbe, ko le ta preseže ciljnih 5%. Po domače, dobičke je treba zaradi volatilnosti takoj unovčevati.

Disclaimer, opozorilo, razkritje:

Prispevek ni investicijski nasvet in avtor ne odgovarja za nobeno neumnost, ki jo boste naredili s svojim denarjem ali z denarjem tretjih oseb.