Mesečni arhiv: januar 2018

Digitalni nakupi – križi in težave?

Povod za ta članek je novost pri nakupu vinjet za avstrijske avtoceste in hitre ceste. Gre namreč za to, da so od letos vinjete na voljo tudi v digitalni obliki. Sicer nič novega, na Madžarskem to poznajo že več let in tudi v Avstriji lahko predornino za predore plačamo preko spletne strani (sistem Videomaut). Pa vendar se je pri vinjetah “rahlo” zakompliciralo. Vinjeta, ki jo plačamo preko Asfinagove strani je veljavna šele 18 dni po nakupu. Zadevo pojasnjujejo s tem, da gre za upoštevanje evropske direktive o pravicah potrošnikov, ki za nakupe preko spleta določa 14. dnevno obdobje, v katerem lahko stranka od nakupa odstopi.

Kaj to pomeni v praksi? Za obiskovalce Avstrije, ki bi radi kupili digitalno vinjeto, to pomeni, da, če se doma “na horuk” odločite za obisk kakšne od destilacij, po kateri bi radi prišli po avtocesti ali hitri cesti, za tako avanturo z digitalno vinjeto nimate možnosti. Poglejmo primer.

Janko in Metka sedita pred televizijo, kjer vidita zanimiv prispevek o neki razstavi v Salzburgu. “Pa pojdiva v soboto pogledat, saj je razstava samo še do ponedeljka,” dene Metka, in Janko pritrdi. Ker se jima ne da ukvarjati z iskanjem vinjete na raznih bencinskih postajah, želita kupiti digitalno, in z enim klikom opraviti vse skupaj. Kupita tedensko vinjeto, a kaj, ko bo ta postala veljavna šele 3 tedne po tem, ko razstave ne bo več. Edino, kar jima ostane je, da kupita še eno vinjeto — tokrat dobro staro nalepko.

Na Asfinagu se tega sicer zavedajo, zato so v pogajanjih z Brusljem, da bi glede digitalnih vinjet naredili izjemo. Vendar se pri tem vprašamo, kaj pa madžarske vinjete, ki so veljavne takoj? Samo malo, kaj pa nakup raznih dobro-imetij preko spleta, ki jih lahko koristimo takoj? Samo malo, kaj pa že omenjeni sistem Videomaut? Mar je možno, da si države članice direktive razlagajo vsaka po svoje? (kar spominja na Pošto Slovenije, ki še kar legitimira plačnike položnic, tudi če opravljajo plačila za zneske pod 1000€, čeprav so na Ministrstvu za finance že potrdili, da za omenjane zneske direktiva ne predvideva dodatnih legitimacij?)

Mar je torej možno, da je Evropska unija, v svojem bogastvu regulacij in direktiv, prišla do točke, kjer desna ne ve več, kaj dela leva, in sever ne, kaj pomeni jug? Mar je možno, da je vse pomešano, izgubljeno z neštetimi prevodi in interpretacijami … ah ja … kaj bi izgubljali besede.

Foto: www.pixabay.com

Slovenija – država brez problemov

Morda boste ob naslovu ostali začudeni, ampak le tako lahko označimo pojav, ki smo mu priča zadnjih nekaj dni po osrednjih medijih. Za kaj gre? Gre za to, da je glavna novica pojav ošpic in oslovskega kašlja v Sloveniji. Neverjetno je, da se je o epidemijo ošpic začelo govoriti, ko pa je pri nas ni (gre za osamljene primere) — je v sosednjih državah, mi pa se, pardon, naši mediji pa se ukvarjajo s tem, kot bi v državi ne bilo večjih, resnejših problemov.

Pranje denarja v NLB, govorice o dvigu DDV-ja, ustavna obtožba zoper predsednika vlade, predvolilne priprave, pogajanja z javnim sektorjem itd. To vse skupaj ni nič. Ošpice, da, da, ošpice so glavna novica. Niti v nekaterih bližnjih državah, ko se res pripeti porast obolelih, ne zganjajo take medijske panike, pri nas pa — pa čeprav je večina prebivalstva obvezno cepljena (kar je, mimogrede, groba kršitev 51. člena Ustave RS, ki so jo zaobšli z zakonskimi rešitvami).

Slovenija je raj na zemlji, kjer imajo državljani poseben privilegij, da poslušajo o ošpicah in cepljenju. Človek bi pomislil, da se hecamo, pa je vse res. Za nas drugih problemov ni. Mi pa smo ves čas mislili, da živimo v državi, v kateri so potrebne konkretne strukturne reforme.

foto: www.pixabay.com

Enajst let evra in še smo živi!

Menim da je bila odločitev za vstop v evro največja makroekonomska napaka Slovenije od njene ustanovitve.

Raje smo ugajali Evropi, kot da bi bili makroekonomsko učinkoviti. Z vstopom v evro smo se praktično v celoti odpovedali valutni in posledično makroekonomski samostojnosti.

Pa poglejmo posledice:

  • Javni dolg se je, od vstopa v evro, praktično početveril (iz dobrih 20 milijard evrov je zrasel na 80 milijard evrov).
  • BDP je se iz 48 mlrd USD v 2007 zmanjšal na 44 mlrd USD v 2016. 
  • DDV se je dvignil za 20%
  • Cene kruha so se početverile, kile kruha za 100 tolarjev (40 evro centov) ni več
  • Cena pice v Ljubljani je šla iz 800 SIT (3,3 evra) na 10 evra, kar je trikrat več
  • Naše gospodarstvo je predrago – naša dodana vrednost je tako nizka, da ima skoraj polovico vseh zaposlenih minimalca.

Pri vseh zgoraj naštetih dejstvih je govoriti, da je vstop v evro napaka bogokletno, najbrž celo prepovedano…

Stvari v državi so v celoti ušle izpod kontrole, lastnih makroekonomskih problemov nismo več sposobni reševati sami …

Prav tako mi ni jasno, kako se največji zagovorniki samostojnosti zavzemajo za evro – saj evro ne pomeni samostojnosti, ampak nasprotno pomeni popolno monetarno odvisnost.

Uvedba lastne valute pa je postala domena kripto navdušence in ne narodne banke…narobe svet!

No, eno je sigurno, obetajo se nam še precej slabi časi…

Tole pa je glasbeni komentar

Vir:

  • Google.si – iskani pojem javni dolg RS

Image courtesy of Ambro at FreeDigitalPhotos.net