Mesečni arhiv: december 2018

Novoletno voščilo

Na današnji dan, torej na samo silvestrovo, naj napišem nekaj vrstic o Sloveniji. Moramo se namreč zavedati, da država ne bo jutri nič boljša zato, ker danes menjamo eno samo samcato številko na koledarju. Vsa voščila in lepe želje bodo, kot so mnogokrat, le besede vržene v veter, medtem ko boste vsi tisti, ki jih izrekate, le pasivno opazovali svet okoli sebe. Iz leta v leto izgubljamo kakšno od pravic – prav po tihem, še z izgovorom, če že opazimo, da bo potem bolje in bolj pravično. Kar naprej nas indoktrinirajo s krilatico, ki je laž: pravice in dolžnosti, pa čeprav so pravice pravice, dolžnosti pa dolžnosti (če jaz prekršim svojo dolžnost, da ne prevozim rdeče luči, to še ne pomeni, da izgubim katero od svojih pravic). In medtem ko boste brezbrižno metali petarde in izvajali težke detonacije česarkoli že, in ko boste opazovali ognjemete, ki bodo še dodatno poslabšali zrak, in se nasploh naslajali v vašem neprestanem iskanju hipnega zadovoljevanja užitkov, ne meneč še za vse posledice, bo izginila še katera od pravic. In zbudili se boste v državi, kjer je ljudstvo podložno oblasti in ne obratno, v državi, kjer vi delate za vlado, ne vlada za vas. Pasivnost bo popolnoma nadomestila še tistih nekaj ostankov aktivnosti, vi pa se boste utapljali v “bonbončkih” oblastnikov, ljubili njim noge, in iz generacije v generacijo se bodo tudi zanamci vedno manj zavedali, kaj sploh pomeni svoboda. Ko boste morali paziti, kaj govorite in pišete, ko boste morali v načeloma demokratični državi paziti tudi na to, katere knjige si izposojate v knjižnici (profiliranje), bo že prepozno.

A solze bodo zaman. Nobenega heroja ne bo, da bi vas potegnil iz blata, v katerega ste padli, ko ste le nemo opazovali, kaj se dogaja. Nehali ste brati knjige, zatekali ste se le še v odrešujoči eskapizem (sicer bi znoreli), niste pa več hoteli pogledati pošasti v oči. Niste ji več hoteli reči NE, ker je bilo lažje ostati doma in mirno opazovati. Kar so vam ponudili, to ste vzeli – tako iz miru – in se iz darila v darilo bolj pogreznili. Večinoma tega niste niti vedeli, tisti, ki pa vseeno ste vedeli, pa se vseeno niste zganili in ste se obrnili stran – o Bog, kako objokujem vaše notranje muke!

In tisti, ki ste za vašo pot do uspeha žrtvovali vse – od ljudi do stvari. Jih zavrgli, da bi se prebili naprej, si prigrabili še več, oh vi, čez trupla hodeči, ki ste že davno zradirali starodavne meje med dobrim in slabim, ki ne veste več, kaj je prav in kaj narobe, ki boste to barko pognali med najostrejše čeri. Kdo bo rešil vas?

Pravijo, “pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal”. A za to, da bi si pomagali sami je potrebno neko zavedanje, nekaj, kar nas dela zavedne ljudi. Hrabrost, pogum, zdrava agresivnost, inovativnost, sploh pa moč analiziranja sveta okoli sebe. Zbudite se!

Slaba banka

V teh dneh se debate pogosto sučejo tudi okoli slabe banke. Večina se jih zgraža, kako slabo slaba banka dela. Če se spomnimo latinskega reka nomen est omen je logično, da slaba banka dela slabo, sej ni dobra banka, da bi delala dobro.

Če pogledamo, je tudi uradno poimenovanje Družba za upravljanje terjatev bank(DUTB) vsaj malo izkrivljeno. Ali niso terjave v lasti države, ne v lasti bank?  Zakaj se potem zadeva ne imenuje DUTD družba za upravljanje terjatev države?

V pogovorih kmalu pridemo do še enga perečega problema DUTD. Le ta bi moral imeti omejen rok trajanja – po moje bi bilo 2 leti vrh glave. To pomeni, da bi morali v dveh letih prodati vso premoženje in zapreti DUTD.  Ker sedaj med narodom obstaja sum, da DUTD deluje samo zato, da ima par ljudi iz bank plače in da dugih par ljudi lahko kdarkoli najde kupca za premoženje in potem od DUTD odkupi premoženje, ki ga takoj preproda zainteresiranemu- če se le da povsem brez zlorabe notranjih informacij.

Zanimivo, je tudi, da od daleč izgleda, kot da so pri sestavi ekipe uporabili star pijanski rek: Klin se s klinom zbija. Sledeč temu reku se ljudje v decembru po pijani noči, zjutraj malo napijejo, da jih ne boli glava in da se izognejo jutranji pijanski slabosti. Prav tako so DUTB sestavili ekipo iz samih bančnikov – prav iz tipa ljudi, ki so bančno luknjo povzročili. Torej tako, kot te, po prepiti noči, en dvojni jutranji viski pozdravi, tako bodo zgleda bančniki iz DUTB omilili bančno luknjo skozi povečanja premoženja v prihodnosti*.

In pragmatična rešitev? Mednarodni tender(no minimum) za vse terjatve DUTB naekrat in odpravnine za zaposlene.

 

Pojasnila:

* če gledamo zgodovinske podatke, zaradi inflacije povprečne cene na dovolj dolgi rok vedno naraščajo. Če je bilo v Ljubljani v 90ih letih možno kupiti stanovanje po 100 DEM (50EUR)/m2 je danes to možno narediti za 2000 EUR/m2. Kar pomeni, če čakamo 30 let bo premoženje DUTB itak več vredno, kot je sedaj – s tem strokovnjakarji okoli DUTB opravičuje obstoj DUTB, ker se premoženje povečuje – za kar te isti trdijo, da je posledica dobrega upravljanja terjatev….

 Zahvala za sliko:

Image courtesy of Graphics Mouse at FreeDigitalPhotos.net

 

Strateški blog prispevek

Samostalnik strategija in pridevnik strateško sta v zadnjem času pogosto uporabljana pojma med predsedniki uprav, direktorji in svetovalci. Izgleda, da so strokovnjakarji ugotovili,  da lahko neukim državnim uradnikom in državnim direktorjem več zaračunajo, če na dokument napišejo strateško.

Upam, da bo tudi Google več plačal za reklamo na strateškem blog prispevku.

O strokovnjakih in strokovnjakarjih sem že pisal. Poglejmo, kaj pišejo o strategiji in strateškem strokovnjaki.

Kratka strateška zgodovina

Prve poznane strategije na našem prostoru izvirajo iz rimskih časov, nato je poznana in dobro dokumentirana avstro-ogrska šola, nato se je s strategijo po vzoru avstro-ogrske razvijala v Titovi Jugoslaviji, v Sloveniji pa so težaško delo na strategijah zamenjali lahkotni PR teksti.

Pojmi in definicije:

  • Strategija – postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih operacij, ki odločajo o življenju in smrti (fatalnost je ključna za razumevanje, kaj je strateško)
  • Splošna strategija – strategija, ki odloča o splošnih zadevah, ki odločajo o življenju in smrti
  • Gospodarska strategija – strategija, ki določa stvari v gospodarstvu posamezne občine, regije, države, kontinenta, sveta, ki odloča o življenju in smrti(propadu) gospodarstva.
  • Vojaška strategija – strategija, ki določa, kdaj in kako država napada druge države in kdaj in kako se brani.
  • Vojna strategija – strategija, ki določa kako se država oz njena vojska obnaša v vojni
  • Obrambna strategija – strategija, ki določa kako se (država ali podjetje) brani – lahko pomeni tudi strategijo, ki temelji na obrambi – torej ni ofenzivna oziroma napadalna.
  • Varnostna strategija – strategija, ki določa kako pridobiti in ohraniti varnost
  • Strategija razvoja – strategija, ki določa razvoj (produkta, kadrov, podjetja, države), ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški dokument – dokument, ki je strateškega pomena, torej odloča o življenju in smrti
  • Strateški projekt – projekt, ki je za državo, družbo, podjetje tako pomemben da odloča o življenju in smrti
  • Strateška skupina – skupina izbrana za to, da odloča o življenju in smrti
  • Strateški posel – posel, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateška odločitev – odločitev, ki je tako pomembna, da odloča o življenju in smrti
  • Strateška prednost – prednost, ki omogoča preživetje, če je izkoriščena oz če ni dosežena pomeni smrt
  • Strateško ozemlje – ozemlje s katerim je možno preživeti(zmagati) in brez katerega je zagotovljena smrt oz poraz
  • Strateškega pomena – zadeva, ki ima tako velik pomen, da če je dosežena pomeni preživetje, če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateški cilji – cilj, ki če je dosežen pomeni preživetje in če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateška analiza –analiza, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška študija – študija, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška surovina – surovina, ki če ne bo na razpolago pomeni gotov smrt in če bo na razpolago omogoča preživetje
  • Strateška zgodovina – cinizem -nepravilno uporabljen zgodovina strategij
  • Strateški svet – svet, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški blog prispevek – cinizem – norčevanje iz vsega poimenovanega strateško – praktično ni mogoče narediti strateškega blog prispevka
  • Marketinška/trženjska strategija – strategija nastopa z izdelkom na trgu, ki pomeni ob uspehu preživetje podjetja in on neuspehu gotov smrt podjetja.
  • Izvedbena strategija – spordačina, ki so se jo izmislili strokovanjakarji

No, sedaj boste vedeli! Naslednjič, ko vam bo kakšen strokovanjkar sral o  strateškem si zapomnite: Načelno je tudi sposobnost da serjete strateška, saj če ne bi bili sposoben srat bi umrli. To ali serjete na sestanku, v sekretu ali v hlače, že ni več strateško to je samo taktika…

Kaj in kdaj strateško ni, kljub temu, da strokovnajkarji uporabljajo pridevnik strateško ali samostalnik strategija?

Nobena stvar, ki ne odloča o življenju in smrti ni strateška. Torej, če zadeva ni fatalna, ne more biti strateška.

Cene strategij

malo za občutek, koliko stane priprava strategije in koliko je strategija vredna oz kaj omogoča prava strategija.

Gospodarska Strategija Slovenije

Nabavna cena: 1 milijardo evrov

Omogoča:

  • 5 let odplačilo vseh dolgov
  • 10 let zaloga 100 milijard evrov
  • 15 let nič davkov za državljane
  • 20 let UTD 1000 evrov na osebo na mesec

Strategija posamezne gospodarske panoge v Sloveniji

Nabavna cena: 100 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 let: 10 milijard evrov bdp-ja iz te panoge
  • 10 let: 10 milijard evrov pobranih davkov iz te panoge
  • 20 let: vodilna vloga v panogi v Evropi

Strategija posameznega podjetja

Nabavna cena: 10 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 letih: 100 milijonov evrov letnega prometa
  • 10 let: milijarda letnega prometa

No, in po vsem zgoraj napisanem me ljudje sprašujejo, zakaj bi dalo neko podjetje 10 milijonov evrov za strategijo, če jim jo agencija naredi za 2.500 evrov…tudi če je malo slabša, se baje splača, saj je tolikokrat cenejša…

Dilema prvega slabiča: prava strategija in potencialna prosperiteta ali poceni dokument na katerem piše strategija in gotova smrt.

Dilema drugega slabiča: je podobna dilemi zakaj bi kupil prave kamere za nadzor hiše in potem imam se strošek z ožičenjem, z backupiranjem posnetkov, označbami, da lahko posnetke uporabimo na sodišču in prepoznavanjem kradljivcev, ko pa lahko mnogo ceneje dobim samo dumy kamere in storilci bodo mislili da so prave…sej dummy kamere so tud kamere – sej se imenujejo kamere…a ne?

 

 

Za sliko se zahvaljujem: Image courtesy of tigger11th at FreeDigitalPhotos.net

Zakaj se splača tretjo svetovno vojno pričakati v Sloveniji?

O tem, ali tretja svetovna vojna bo ali je že tukaj, se krešejo različna mnenja. Različne sklepe različnih držav si je možno razlagati na več načinov. Obstajajo tudi večni optimisti, ki trdijo, da je sploh ne bo.

Tisti, ki spremljamo cyber security zaznavamo povečano aktivnost delinkventov. Tudi napadi so vse bolj posvečeni povzročanju škode, za razliko od napadov v preteklih letih, kjer je bil cilj dobiti odkupnino.

Predpostavljamo, da bodo tudi teroristične organizacije, tako kot organizirane kriminalne združbe, uporabljale Slovenijo za oddih in seveda za tranzit. Zelo verjetno bo Slovenija, tudi za tuje vojske, samo tranzitna država in glavne fronte ne bodo potekale na tem ozemlju, kot so recimo v prvi svetovni vojni.

Vrednost atomske bombe je tako visoka, da ekonomsko ni upravičeno vreči atomske bombe na Ljubljano. Prav tako je več mest s 300.000 prebivalci v Evropi, kot je atomskih bomb.

Neučinkoviti represivni organi so v času vojne prednost, saj ne težijo toliko, kot bi učinkoviti državni organi.

Umik na deželo, ki se je izkazal za relativno učinkovito rešitev med prvo in drugo svetovno vojno je relativno enostaven.

Na pomoč države v primeru pomanjkanja hrane najbrž ni za računati, ker se zna zgoditi, da bo CSD najbrž še tri leta po koncu vojne računal, kdo je upravičen do prvega kosa kruha. In moški bodo v prvem paketu verjetno dobili ženske vložke.  Je pa lastno zalogo hrane relativno enostavno in poceni možno narediti doma.

Profesionalna vojska je sicer vprašljivo učinkovita v vojni, je pa velika prednost, ker se vsaj na začetku ni bati splošnega vpoklica. Če pa bi do splošnega vpoklica prišlo, bi dobili celo vojsko metroseksualcev, ki bi ubijali s sprejem za lase, kremo za obraz in zahtevali manikro v kasarni. Zaradi enakopravnosti spolov bomo verjetno dobili še žensko brigado s kodnim imenom sponzeruše. Sigurno bo polno dobrih vicev in anekdot – upajmo, da bo youtube aktiven med vojno.

Preskrba z energijo je glede na udeležence v energetiki prepuščena vsakemu posamezniku posebej. Rešitev je preprosta drva, sončne celice, baterija, …

Največje slabosti Slovenije znajo postati največje prednosti v primeru odprte vojne.

Za sliko se zahvaljujemo Image courtesy of Phil_Bird at FreeDigitalPhotos.net.

Predlog sprememb izvajanja državnega proračuna

V teh dneh po nabiralnikih in drugod že lahko ugledamo letake raznih društev, ki naprošajo, naj jim namenimo tistih 0,5 % dohodnine, ki jo država tako »velikogrudno« odstopa organizacijam po naši izbiri (tistim seveda, ki so do tega upravičene). Ta kaplja v morje, ki predstavlja znesek, za katerega se lahko sami odločimo, kam ga bomo namenili, pa – za tistega, ki zna opazovati – vendarle nakaže vpogled v to, kakšen bi sploh moral biti proračun države oz. kako naj bi se naš denar delil. Kako torej? Ja točno tako! Vsak, ki ima z dohodnino obdavčene dohodke (gre torej za dohodke, ki niso razvrščeni v t.i. pasivne dohodke, ki jih obdavčujejo t.i končni davki), bi potemtakem sam, po svoji presoji, razvrščal ta odtegnjeni denar med organizacije po lastni izbiri. In to ne teh borih 0,5 %, ampak celoten znesek. Tako bi posameznik A lahko 10 % dohodnine namenil ministrstvu za obrambo, 20 % bi ga namenil javni upravi, 30% dohodninskega zneska bi dal ministrstvu za zdravje (pod pogojem seveda, da se nemudoma ukine obvezni davek za področje državnega zdravstva, ki je uradno sicer znan pod imenom »prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje«) itd. Spet nekdo drug bi razvrščal po svoje. Šele s tem bi posameznik dejansko po svoji volji financiral državo. Država bi se seveda tako preoblikovala neke vrste organizacijo, kateri bi vsak prispeval po svoji presoji. To bi bil resnično proračun na podlagi soudeležbe (in ne »participacije«, ki je ogaben izraz). Po pilotnem projektu (kot to tako radi imenujejo dandanes tisti, ki želijo, da nekaj izpade veliko več, kot je – v resnici gre za navaden preskus), bi morda enako naredili še s končnimi davki (ker ne bi imelo smisla, da ostanejo na zastarelem sistemu).

Toda vprašajmo se, zakaj bi država (in pod tem pojmom mislimo na tiste, ki tako tvorbo tako ali drugače vodijo), bila a priori proti opisanemu. Seveda zato, ker bi posamezniki svoj denar prispevali tja, kamor se jim bi to, v nekem danem trenutku, zdelo najbolj pomembno. S strani države bi torej obstajala bojazen, da bi določena področja ostala brez ustreznega financiranja. A to, kar omenjamo je »prastrah« vsake države – to, da prebivalci odločajo o financah. Država in ljudstvo še zdaleč nista isto (in to ne le v totalitarnih državah), temveč sta večna tiha (ali pa tudi glasna) nasprotnika, med katerima obstaja trenje, zato tudi država — v obliki kot jo poznamo danes – ne bo nikoli dopustila ljudstvu nikakršne pomembnejše vloge pri njenem upravljanju.

Alternativno reševanje državnih fiskalnih in ekonomskih problemov

V Sloveniji je prevladujoča ekonomska šola Kenezjanska. Situacijo še poslabša pravniško razumevanje zakonov, ki ekonomskih zakon ne razumejo, kot dela teorije, ki opisuje vzroke in možne posledice v izoliranem okolju(Ceteris paribus), ampak tudi ekonomske zakone tolmačijo, kot državne zakone – če ni po zakonu je nezakonito.

No ekonomija predvsem svetovna se, kljub, po mojem mnenju, pretiranim intervencijam države razvija po svoje.

Verjame, da bo Friedman kmalu postal prepovedan, kot sovražni govor, zato vam predlagam, da si ogledate gospodov pogled na situacijo.

 

Dejstvo je da je leta 1950 en dolar dolga povzročil 4 dolarje rasti BDP-ja. Danes 2018 pa 1 dolar dolga povzroči samo 40 centov rasti BDP-ja. Če poenostavimo vsak dolar dolga naredi 60 centov izgube, torej lahko zaključimo, če dolga ne (pre)vzamemo ne delamo izgube.

Vem, da je danes bogokletno razmišljati o ekonomiji brez dolga, vendar bom nadaljeval prav s takim predlogom.

Izhodišča:

  • recimo, da ima Slovenija 40 miljard evrov dolga
  • proračunski primankljaj 2% BDP oz 8% proračuna
  • željena državna zaloga 40 miljard evrov
  • proračun iz donosa premoženja države ne iz davkov

Po poglejmo, kako bi podjetnik rešil primerljiv problem

  • dolg 4 mio eur
  • željena zaloga 4 mio eur
  • starost 40 let, želja za upokojitev pri 60 letih

Naloga v 20 letih zaslužit 8 mio evrov – to je 34.000 EUR/mesec.

Če želimo namesto 4 mio odplačati 40 miljard rabimo samo 10.000 podjetnikov.

Torej namesto, da se SDH ukvarja z morebitno dokapitalizacijo hotelov, ki upoštevajoč 20% letno amortizacijo vsi po vrsti delajo izgubo, bi bilo potrebno narediti sklad tveganega kapitala z namenom odplačati državni dolg.

Sklad tveganega kapitala bi bil namenjen izključno odplačilu državnih dolgov. Smiselno bi bilo seveda pred tem urediti da proračun vključno s plačilo obresti za obstoječe dolgove ne sme imet primankljaja in da novi kredit razen za reprogram obstoječih niso dovoljeni.

Potem je potrebno najti(vzgojiti) samo 10.000 ljudi v Sloveniji(vsak 200ti), ki je sposobnih zaslužiti 34.000 EUR na mesec. Verjame, da bi se v 20 letih mnogi izmed teh 10.000 ljudi zamenjali.

No globalisti bi zadevo še poenostavili – 10.000 oseb, ki vplačajo 4 mio eur v sklad za odplačilo dolgov, bi podelili stalno prebivališče in jih za 10 let oprostili vseh davkov.  

No zadeva je teoretično mogoča, sedaj se išče še junak, ki se upa zadevo spraviti v življenje.

Zahvala za sliko: Image courtesy of Stuart Miles at FreeDigitalPhotos.net

 

Les in Univerzalni Temeljni Dohodek v Sloveniji

V zadnjem času veliko poslušam o lesnem potencialu v Sloveniji in o tem, da je univerzalnji temljni prihodek iluzija. No debati sta ponavadi ločeni, menim, da temu ni treba, da je tako.

Izhodišča

Zagovorniki univerzalnenega temeljnega dohodka želijo, da bi vsak državljan dobil 1.000 EUR/mesec.

Nasprotniki trdijo, da je univerzalni temeljni dohodek ekonomsko nevzdržen.

Navdušenci nad izrabo lesa trdijo, da je les v Sloveniji premalo izkoriščen in da država ne naredi dovolj, da bi se to spremenilo.

Pa poglejmo, kaj bi potrebovali, da bi lahko navidez nezdružljivi stvari UTD in les združili v eno rešitev.

Za UTD v višini 12.000 EUR/leto na prebivalca potrebujemo 24 miljard evrov na leto.

Les ima donos(prirast) 4% na leto

Če vzamemo, da je gozd vreden 1 EUR/m2 in da lahko dobimo 4c na 1 m2 rabimo za 24 miljard donosa na leto 600.000 km2 gozda (600 miljard premoženja).

Slovenija ima 20.000km2 površine – tako, da nam zmanjka 580.000 km2 – lahko zavzamemo nekaj sosednjih držav in jih pogozdimo ali se sprijaznimo z 20.000 km2 s katerimi moramo delati – no če smo natančni imamo trenutno po najboj optimistični oceni 10.000 km2 gozda(10 miljard premoženja).

Torej ob optimalni izrabi lahko iz 10 miljard vrednega gozda iztisnemo 400 mio EUR/leto.

To pomeni, da lahko iz gozda vsak državlja dobi 17 EUR/mesec UTD -ja.

Pa poglejmo, kako bi lahko z vzvodom naredili več, kot 17 EUR/mesec/državljana. Načelno lahko povečamo dodano vrednost.

Primeri izračunov

  • za surovino dobimo 17 EUR/mesec/državljana
  • za polizdelek dobimo 85 EUR/mesec/državljana
  • za povprečen izdelek 425 EUR/mesec/državljana
  • za nadpovprečen izdelek 1000 EUR/mesec/državljana

Torej 10.000km2 slovenskega gozda bi teoretično ob odličnem upravljanju lahko vsakemu državljanu prinesel univerzalni temljni dodatek 1000 EUR/mesec.

Disclaimer: Gre za nedeljsko misleno vajo na podlagi grobih ocen in ne za natančne izračune, ki se lahko uporabljajo za konkretne rešitve. 

Zahvala za sliko: Image courtesy of dan at FreeDigitalPhotos.net