Arhivi avtorja: Peter Faleskini

Napoved za 2019

Po tem, ko sem prebral cel kup napovedi za 2019 je tukaj še moja napoved.

  • Obrestna mera se bo povišala.
  • Povprečna cena delnice bo 31.12.2019 nižja, kot 1.1.2019.
  • Varnost se bo poslabšala.
  • Življenje bo postalo bolj kompleksno.
  • Obseg blefa se bo povečal.
  • Vedno več ljudi bo razumelo situacijo.
  • Nekaj več ljudi bo celo začelo zanimati znanje.

Zmešnjava bo začela proizvajati red!

Slaba banka

V teh dneh se debate pogosto sučejo tudi okoli slabe banke. Večina se jih zgraža, kako slabo slaba banka dela. Če se spomnimo latinskega reka nomen est omen je logično, da slaba banka dela slabo, sej ni dobra banka, da bi delala dobro.

Če pogledamo, je tudi uradno poimenovanje Družba za upravljanje terjatev bank(DUTB) vsaj malo izkrivljeno. Ali niso terjave v lasti države, ne v lasti bank?  Zakaj se potem zadeva ne imenuje DUTD družba za upravljanje terjatev države?

V pogovorih kmalu pridemo do še enga perečega problema DUTD. Le ta bi moral imeti omejen rok trajanja – po moje bi bilo 2 leti vrh glave. To pomeni, da bi morali v dveh letih prodati vso premoženje in zapreti DUTD.  Ker sedaj med narodom obstaja sum, da DUTD deluje samo zato, da ima par ljudi iz bank plače in da dugih par ljudi lahko kdarkoli najde kupca za premoženje in potem od DUTD odkupi premoženje, ki ga takoj preproda zainteresiranemu- če se le da povsem brez zlorabe notranjih informacij.

Zanimivo, je tudi, da od daleč izgleda, kot da so pri sestavi ekipe uporabili star pijanski rek: Klin se s klinom zbija. Sledeč temu reku se ljudje v decembru po pijani noči, zjutraj malo napijejo, da jih ne boli glava in da se izognejo jutranji pijanski slabosti. Prav tako so DUTB sestavili ekipo iz samih bančnikov – prav iz tipa ljudi, ki so bančno luknjo povzročili. Torej tako, kot te, po prepiti noči, en dvojni jutranji viski pozdravi, tako bodo zgleda bančniki iz DUTB omilili bančno luknjo skozi povečanja premoženja v prihodnosti*.

In pragmatična rešitev? Mednarodni tender(no minimum) za vse terjatve DUTB naekrat in odpravnine za zaposlene.

 

Pojasnila:

* če gledamo zgodovinske podatke, zaradi inflacije povprečne cene na dovolj dolgi rok vedno naraščajo. Če je bilo v Ljubljani v 90ih letih možno kupiti stanovanje po 100 DEM (50EUR)/m2 je danes to možno narediti za 2000 EUR/m2. Kar pomeni, če čakamo 30 let bo premoženje DUTB itak več vredno, kot je sedaj – s tem strokovnjakarji okoli DUTB opravičuje obstoj DUTB, ker se premoženje povečuje – za kar te isti trdijo, da je posledica dobrega upravljanja terjatev….

 Zahvala za sliko:

Image courtesy of Graphics Mouse at FreeDigitalPhotos.net

 

Strateški blog prispevek

Samostalnik strategija in pridevnik strateško sta v zadnjem času pogosto uporabljana pojma med predsedniki uprav, direktorji in svetovalci. Izgleda, da so strokovnjakarji ugotovili,  da lahko neukim državnim uradnikom in državnim direktorjem več zaračunajo, če na dokument napišejo strateško.

Upam, da bo tudi Google več plačal za reklamo na strateškem blog prispevku.

O strokovnjakih in strokovnjakarjih sem že pisal. Poglejmo, kaj pišejo o strategiji in strateškem strokovnjaki.

Kratka strateška zgodovina

Prve poznane strategije na našem prostoru izvirajo iz rimskih časov, nato je poznana in dobro dokumentirana avstro-ogrska šola, nato se je s strategijo po vzoru avstro-ogrske razvijala v Titovi Jugoslaviji, v Sloveniji pa so težaško delo na strategijah zamenjali lahkotni PR teksti.

Pojmi in definicije:

  • Strategija – postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih operacij, ki odločajo o življenju in smrti (fatalnost je ključna za razumevanje, kaj je strateško)
  • Splošna strategija – strategija, ki odloča o splošnih zadevah, ki odločajo o življenju in smrti
  • Gospodarska strategija – strategija, ki določa stvari v gospodarstvu posamezne občine, regije, države, kontinenta, sveta, ki odloča o življenju in smrti(propadu) gospodarstva.
  • Vojaška strategija – strategija, ki določa, kdaj in kako država napada druge države in kdaj in kako se brani.
  • Vojna strategija – strategija, ki določa kako se država oz njena vojska obnaša v vojni
  • Obrambna strategija – strategija, ki določa kako se (država ali podjetje) brani – lahko pomeni tudi strategijo, ki temelji na obrambi – torej ni ofenzivna oziroma napadalna.
  • Varnostna strategija – strategija, ki določa kako pridobiti in ohraniti varnost
  • Strategija razvoja – strategija, ki določa razvoj (produkta, kadrov, podjetja, države), ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški dokument – dokument, ki je strateškega pomena, torej odloča o življenju in smrti
  • Strateški projekt – projekt, ki je za državo, družbo, podjetje tako pomemben da odloča o življenju in smrti
  • Strateška skupina – skupina izbrana za to, da odloča o življenju in smrti
  • Strateški posel – posel, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateška odločitev – odločitev, ki je tako pomembna, da odloča o življenju in smrti
  • Strateška prednost – prednost, ki omogoča preživetje, če je izkoriščena oz če ni dosežena pomeni smrt
  • Strateško ozemlje – ozemlje s katerim je možno preživeti(zmagati) in brez katerega je zagotovljena smrt oz poraz
  • Strateškega pomena – zadeva, ki ima tako velik pomen, da če je dosežena pomeni preživetje, če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateški cilji – cilj, ki če je dosežen pomeni preživetje in če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateška analiza –analiza, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška študija – študija, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška surovina – surovina, ki če ne bo na razpolago pomeni gotov smrt in če bo na razpolago omogoča preživetje
  • Strateška zgodovina – cinizem -nepravilno uporabljen zgodovina strategij
  • Strateški svet – svet, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški blog prispevek – cinizem – norčevanje iz vsega poimenovanega strateško – praktično ni mogoče narediti strateškega blog prispevka
  • Marketinška/trženjska strategija – strategija nastopa z izdelkom na trgu, ki pomeni ob uspehu preživetje podjetja in on neuspehu gotov smrt podjetja.
  • Izvedbena strategija – spordačina, ki so se jo izmislili strokovanjakarji

No, sedaj boste vedeli! Naslednjič, ko vam bo kakšen strokovanjkar sral o  strateškem si zapomnite: Načelno je tudi sposobnost da serjete strateška, saj če ne bi bili sposoben srat bi umrli. To ali serjete na sestanku, v sekretu ali v hlače, že ni več strateško to je samo taktika…

Kaj in kdaj strateško ni, kljub temu, da strokovnajkarji uporabljajo pridevnik strateško ali samostalnik strategija?

Nobena stvar, ki ne odloča o življenju in smrti ni strateška. Torej, če zadeva ni fatalna, ne more biti strateška.

Cene strategij

malo za občutek, koliko stane priprava strategije in koliko je strategija vredna oz kaj omogoča prava strategija.

Gospodarska Strategija Slovenije

Nabavna cena: 1 milijardo evrov

Omogoča:

  • 5 let odplačilo vseh dolgov
  • 10 let zaloga 100 milijard evrov
  • 15 let nič davkov za državljane
  • 20 let UTD 1000 evrov na osebo na mesec

Strategija posamezne gospodarske panoge v Sloveniji

Nabavna cena: 100 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 let: 10 milijard evrov bdp-ja iz te panoge
  • 10 let: 10 milijard evrov pobranih davkov iz te panoge
  • 20 let: vodilna vloga v panogi v Evropi

Strategija posameznega podjetja

Nabavna cena: 10 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 letih: 100 milijonov evrov letnega prometa
  • 10 let: milijarda letnega prometa

No, in po vsem zgoraj napisanem me ljudje sprašujejo, zakaj bi dalo neko podjetje 10 milijonov evrov za strategijo, če jim jo agencija naredi za 2.500 evrov…tudi če je malo slabša, se baje splača, saj je tolikokrat cenejša…

Dilema prvega slabiča: prava strategija in potencialna prosperiteta ali poceni dokument na katerem piše strategija in gotova smrt.

Dilema drugega slabiča: je podobna dilemi zakaj bi kupil prave kamere za nadzor hiše in potem imam se strošek z ožičenjem, z backupiranjem posnetkov, označbami, da lahko posnetke uporabimo na sodišču in prepoznavanjem kradljivcev, ko pa lahko mnogo ceneje dobim samo dumy kamere in storilci bodo mislili da so prave…sej dummy kamere so tud kamere – sej se imenujejo kamere…a ne?

 

 

Za sliko se zahvaljujem: Image courtesy of tigger11th at FreeDigitalPhotos.net

Zakaj se splača tretjo svetovno vojno pričakati v Sloveniji?

O tem, ali tretja svetovna vojna bo ali je že tukaj, se krešejo različna mnenja. Različne sklepe različnih držav si je možno razlagati na več načinov. Obstajajo tudi večni optimisti, ki trdijo, da je sploh ne bo.

Tisti, ki spremljamo cyber security zaznavamo povečano aktivnost delinkventov. Tudi napadi so vse bolj posvečeni povzročanju škode, za razliko od napadov v preteklih letih, kjer je bil cilj dobiti odkupnino.

Predpostavljamo, da bodo tudi teroristične organizacije, tako kot organizirane kriminalne združbe, uporabljale Slovenijo za oddih in seveda za tranzit. Zelo verjetno bo Slovenija, tudi za tuje vojske, samo tranzitna država in glavne fronte ne bodo potekale na tem ozemlju, kot so recimo v prvi svetovni vojni.

Vrednost atomske bombe je tako visoka, da ekonomsko ni upravičeno vreči atomske bombe na Ljubljano. Prav tako je več mest s 300.000 prebivalci v Evropi, kot je atomskih bomb.

Neučinkoviti represivni organi so v času vojne prednost, saj ne težijo toliko, kot bi učinkoviti državni organi.

Umik na deželo, ki se je izkazal za relativno učinkovito rešitev med prvo in drugo svetovno vojno je relativno enostaven.

Na pomoč države v primeru pomanjkanja hrane najbrž ni za računati, ker se zna zgoditi, da bo CSD najbrž še tri leta po koncu vojne računal, kdo je upravičen do prvega kosa kruha. In moški bodo v prvem paketu verjetno dobili ženske vložke.  Je pa lastno zalogo hrane relativno enostavno in poceni možno narediti doma.

Profesionalna vojska je sicer vprašljivo učinkovita v vojni, je pa velika prednost, ker se vsaj na začetku ni bati splošnega vpoklica. Če pa bi do splošnega vpoklica prišlo, bi dobili celo vojsko metroseksualcev, ki bi ubijali s sprejem za lase, kremo za obraz in zahtevali manikro v kasarni. Zaradi enakopravnosti spolov bomo verjetno dobili še žensko brigado s kodnim imenom sponzeruše. Sigurno bo polno dobrih vicev in anekdot – upajmo, da bo youtube aktiven med vojno.

Preskrba z energijo je glede na udeležence v energetiki prepuščena vsakemu posamezniku posebej. Rešitev je preprosta drva, sončne celice, baterija, …

Največje slabosti Slovenije znajo postati največje prednosti v primeru odprte vojne.

Za sliko se zahvaljujemo Image courtesy of Phil_Bird at FreeDigitalPhotos.net.

Alternativno reševanje državnih fiskalnih in ekonomskih problemov

V Sloveniji je prevladujoča ekonomska šola Kenezjanska. Situacijo še poslabša pravniško razumevanje zakonov, ki ekonomskih zakon ne razumejo, kot dela teorije, ki opisuje vzroke in možne posledice v izoliranem okolju(Ceteris paribus), ampak tudi ekonomske zakone tolmačijo, kot državne zakone – če ni po zakonu je nezakonito.

No ekonomija predvsem svetovna se, kljub, po mojem mnenju, pretiranim intervencijam države razvija po svoje.

Verjame, da bo Friedman kmalu postal prepovedan, kot sovražni govor, zato vam predlagam, da si ogledate gospodov pogled na situacijo.

 

Dejstvo je da je leta 1950 en dolar dolga povzročil 4 dolarje rasti BDP-ja. Danes 2018 pa 1 dolar dolga povzroči samo 40 centov rasti BDP-ja. Če poenostavimo vsak dolar dolga naredi 60 centov izgube, torej lahko zaključimo, če dolga ne (pre)vzamemo ne delamo izgube.

Vem, da je danes bogokletno razmišljati o ekonomiji brez dolga, vendar bom nadaljeval prav s takim predlogom.

Izhodišča:

  • recimo, da ima Slovenija 40 miljard evrov dolga
  • proračunski primankljaj 2% BDP oz 8% proračuna
  • željena državna zaloga 40 miljard evrov
  • proračun iz donosa premoženja države ne iz davkov

Po poglejmo, kako bi podjetnik rešil primerljiv problem

  • dolg 4 mio eur
  • željena zaloga 4 mio eur
  • starost 40 let, želja za upokojitev pri 60 letih

Naloga v 20 letih zaslužit 8 mio evrov – to je 34.000 EUR/mesec.

Če želimo namesto 4 mio odplačati 40 miljard rabimo samo 10.000 podjetnikov.

Torej namesto, da se SDH ukvarja z morebitno dokapitalizacijo hotelov, ki upoštevajoč 20% letno amortizacijo vsi po vrsti delajo izgubo, bi bilo potrebno narediti sklad tveganega kapitala z namenom odplačati državni dolg.

Sklad tveganega kapitala bi bil namenjen izključno odplačilu državnih dolgov. Smiselno bi bilo seveda pred tem urediti da proračun vključno s plačilo obresti za obstoječe dolgove ne sme imet primankljaja in da novi kredit razen za reprogram obstoječih niso dovoljeni.

Potem je potrebno najti(vzgojiti) samo 10.000 ljudi v Sloveniji(vsak 200ti), ki je sposobnih zaslužiti 34.000 EUR na mesec. Verjame, da bi se v 20 letih mnogi izmed teh 10.000 ljudi zamenjali.

No globalisti bi zadevo še poenostavili – 10.000 oseb, ki vplačajo 4 mio eur v sklad za odplačilo dolgov, bi podelili stalno prebivališče in jih za 10 let oprostili vseh davkov.  

No zadeva je teoretično mogoča, sedaj se išče še junak, ki se upa zadevo spraviti v življenje.

Zahvala za sliko: Image courtesy of Stuart Miles at FreeDigitalPhotos.net

 

Les in Univerzalni Temeljni Dohodek v Sloveniji

V zadnjem času veliko poslušam o lesnem potencialu v Sloveniji in o tem, da je univerzalnji temljni prihodek iluzija. No debati sta ponavadi ločeni, menim, da temu ni treba, da je tako.

Izhodišča

Zagovorniki univerzalnenega temeljnega dohodka želijo, da bi vsak državljan dobil 1.000 EUR/mesec.

Nasprotniki trdijo, da je univerzalni temeljni dohodek ekonomsko nevzdržen.

Navdušenci nad izrabo lesa trdijo, da je les v Sloveniji premalo izkoriščen in da država ne naredi dovolj, da bi se to spremenilo.

Pa poglejmo, kaj bi potrebovali, da bi lahko navidez nezdružljivi stvari UTD in les združili v eno rešitev.

Za UTD v višini 12.000 EUR/leto na prebivalca potrebujemo 24 miljard evrov na leto.

Les ima donos(prirast) 4% na leto

Če vzamemo, da je gozd vreden 1 EUR/m2 in da lahko dobimo 4c na 1 m2 rabimo za 24 miljard donosa na leto 600.000 km2 gozda (600 miljard premoženja).

Slovenija ima 20.000km2 površine – tako, da nam zmanjka 580.000 km2 – lahko zavzamemo nekaj sosednjih držav in jih pogozdimo ali se sprijaznimo z 20.000 km2 s katerimi moramo delati – no če smo natančni imamo trenutno po najboj optimistični oceni 10.000 km2 gozda(10 miljard premoženja).

Torej ob optimalni izrabi lahko iz 10 miljard vrednega gozda iztisnemo 400 mio EUR/leto.

To pomeni, da lahko iz gozda vsak državlja dobi 17 EUR/mesec UTD -ja.

Pa poglejmo, kako bi lahko z vzvodom naredili več, kot 17 EUR/mesec/državljana. Načelno lahko povečamo dodano vrednost.

Primeri izračunov

  • za surovino dobimo 17 EUR/mesec/državljana
  • za polizdelek dobimo 85 EUR/mesec/državljana
  • za povprečen izdelek 425 EUR/mesec/državljana
  • za nadpovprečen izdelek 1000 EUR/mesec/državljana

Torej 10.000km2 slovenskega gozda bi teoretično ob odličnem upravljanju lahko vsakemu državljanu prinesel univerzalni temljni dodatek 1000 EUR/mesec.

Disclaimer: Gre za nedeljsko misleno vajo na podlagi grobih ocen in ne za natančne izračune, ki se lahko uporabljajo za konkretne rešitve. 

Zahvala za sliko: Image courtesy of dan at FreeDigitalPhotos.net

 

 

 

 

Mrežni marketing

Mrežni marketing mi večkrat prekriža pot..,Mnenja so deljena eni so navdušeni, eni so absolutno proti…V Italiji morajo biti mrežni marketingi posebaj registrirani.

Kljub temu, da sem se tudi sam nekoč davno nazaj ukvarjal z mrežnim marketingom, danes ponavadi rečem ne mrežnemu marketingu. Nedavno pa sem se vprašal zakaj vedno rečem ne (odgovore si lahko preberete spodaj pod naslovom kako lahko škodi).

Nato pa sem pomislil kaj se lahko naučim in kaj lahko profitiram (ne govorim o denarju oz direktnem zaslužku),

Kaj je dobrega za začetnike?

  • ne stane veliko za začeti
  • neki izobraževalni programi
  • nova poznanstva
  • ponavadi ga je možno delati poleg službe oz študija
  • potrebno je osvojiti vsaj osnove prodaje

Kako lahko koristijo izkušenim poslovnežem?

Z mrežnim marketingom lahko preiskusite obseg svoje mreže, njeno pripravljenost, da sodeluje z vami, odzivnost, koliko časa posamezni člen potrebuje, da se za nakaj odloči, nova poznanstva…

Kako lahko škodi?

  • Izguba fokusa
  • Izguba ugleda
  • Izguba kakšne obstoječe stranke, zaradi problemov v novem poslu
  • oportunitetna izguba – z drugim poslom bi se dalo več zaslužiti

 

Disclaimer: Mrežni marketing je potrebno ločiti od piramidnih shem. To ni navet ali predlog, da se začnete ukvarjati z mrežnim marketingom.

 

Guverner Banke Slovenije

Ker se imenovanje guvernerja vleče že nekaj časa menim, da je na mestu, da povem svoje mnenje.

Naj začnem na začetku v Sloveniji je kot na mnogih področjih tudi pri Banki Sloveniji totalna zmešnjava, saj je v isti inštituciji tako centralna banka, kot agencija za nadzor bank in finančnih inštitucij.

Kljub omenjeni shizofreniji se nihče ni resno vtaknil v to kar bi bilo potrebno najprej rešiti. Torej najprej je potrebno ločiti poslovni del, ki ga opravlja centralna banka od nadzornega dela, ki bi ga morala opravljati agencija za nadzor finančnih inštitucij.

S tem bi se takoj rešila dilema, ali in kdo lahko nadzira Banko Slovenije.

Nikakor se ne strinjam, da je mesto guvernerja nepomembno. Dober guverner bi lahko naredil veliko na poslovnem, kot na regulatornem področju.

Izzivi na poslovnem področju – centralna banka

  1. Banka Slovenije lahko izdaja lastne kovance – tega se zaradi nesposobnosti in/ali lenobe nekaj uslužbencev praktično ne poslužuje, čeprav je to praktično edini denar, ki ga lahko sami izdajamo v okviru evra. Prav tako je to odlična priložnost za zvišanje likvidnosti v dnevnem prometu in odličan priložnost za promocijo Slovenije z motivi, ki promovirajo kraje in dogodke – ni potrebno, da smo z motivi tako togi, kot da smo leta 1600. Danes je možno s kovanci promovirati dogodke, obletnice, turistično ponudbo, izdelke …
  2. Banka bi lahko izdajal svoje zlatnike in zlate palice – saj ima vso infrastrukturo, ki pa se je enostavno ne poslužuje – s tem bi lahko prišli do vira prihodkov za povečavo državnih rezerv v zlatu.
  3. Poleg produktov EU centralne banke, bi lahko plasirala tudi svoje produkte
  4. Izdaja lastne kriptovalute

 

Izzivi na regulatornem področju – agencija za nadzor finančnih inštitiucij

  1. nikakor se ne strinjam, da je potrebno raziskati pranje Iranskega denarja v NLB saj je šlo po mojih informacijah za “reket”, ki ga je Iran plačal za podpis sporazuma – in če ga niso razkrile tuje tajne službe – je jasno da je zadeva dogovorjena. Če koga kej konkretno zanima naj si pogleda Wikileaks…
  2. zelo me moti visok vstopni prag(tako kapitalski, kot zahtevnost poročil) za transakcijske inštitucije, zato se večina Slovencev odloča za registracijo na Slovaškem ali v Angliji. Nesprejemljivo je tudi,  da ni poskusnega obratovanja za start-upe in podobno.
  3. odsotnost reguliranja obstoječih finančnih inštitucij, za katere se iz avijona vidi, da gredo v propad
  4. odsotnost preverbe, kaj se dogaja in kakšni so plani za sredstva, ki so na računih od uporabnikov – in zakaj denar posojajo lastnikom oz povezanim osebam – brez omejitev – izpostavljenost do povezanih oseb, ki jih imajo banke
  5. nobenega lastnega razvoja na trgu reguliranja – samo slabi prevodi in prepisovanje EU direktiv

Ključno je razumeti, da se poslovni del in regulatorni del izključujeta . Tisti guverner, ki hoče delati dober posel želi manj regulirati. Tisti, ki bo dobro reguliral, ne bo dobro opravljal posla – takih je bila, po mojem mnenju, večina dosedanjih guvernerjev.

Menim, da je zadosti dobrih kandidatov za regulatorno področje. Žal ne poznam nobenega ustreznega kandidata iz Sloveniji, za poslovni del – menim, da bi lahko po potrebi tudi koga uvozili.

 

V teh državah so managerji še posebej koruptivni

Kljub starosti 5 let prevajam članek avtorja Carsten Dieriga dopisnika za ekonomijo pri nemškem Bildu – original si lahko preberte tukaj https://www.welt.de/wirtschaft/article115940880/In-diesen-Laendern-sind-Manager-besonders-korrupt.html

Umazan denar, podkupovanje, nespodobna povabila: korupcija je običajna praksa v evropskih podjetjih, kot kaže študija Ernst & Young. Tudi v Nemčiji je še vedno veliko težav.

Zdi se, da je korupcija in podkupovanje običajna praksa v evropskem gospodarstvu. To kaže nedavna študija svetovalnega podjetja Ernst & Young. Presenetljivo, kar 39 odstotkov od 3 500 članov uprave za finance, pravnih strokovnjakov in nadzornikov, ki so bili anketirani, gledajo na podkupovanje v svoji državi kot na nekaj vsakdanjega. “Plačilo podkupnin je v mnogih državah še vedno vsakdanjost”, poroča Stefan Heißner, vodja oddelka za preiskovanje in reševanje sporov pri Ernst & Young.

Neslavno vodilno mesto na evropski lestvici korupcije pripada Sloveniji. Tam je delež managerjev, ki sprejemajo podkupnine, kot nekaj običajnega, vsaj 96 odstotkov. Na drugem in tretjem mestu je Hrvaška z  90-odstotki in Ukrajina z 85-odstotki. Poleg tega so Grčija, Slovaška, Srbija in Rusija vse dosegle vrednosti višje od 80 odstotkov. Najmanj je korupcija razširjena Švici. Le deset odstotkov menedžerjev pravi, da je podkupovanje običajno v poslovnem življenju. Skandinavske države Švedska, Finska in Norveška so dosegle tudi najvišje ocene z dvanajstimi in 17 odstotki. Nemčija se nahaja v zadnji tretjini statistike o korupciji s 30 odstotki, kar je precej boljše od evropskega povprečja 39 odstotkov. V študij so bili opravljeni intervjuji s podjetji iz 36 držav v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Indiji in v Afriki. Korupcija – nepošteno sredstvo za dosego cilja Kljub temu mora zvoniti alarm za Nemčijo. “Po naših izkušnjah je problem korupcije v nemških podjetjih daleč od mize,” pravi pravni strokovnjak. V preteklosti je presenetljivo število vodstvenih delavcev opravičevalo korupcijo, kot način za doseganja uspeha z nepoštenimi sredstvi v izrednih razmerah. In to kljub dejstvu, da je večina nemških podjetij že uvedla celovite protikorupcijske predpise zaradi številnih škandalov. Konec koncev sta se dve tretjini nemških korporacij jasno zavezali smernicam za boj proti podkupovanju. V zahodni Evropi kot celoti se je k smernicam boja proti korupciji zavezalo le 49 odstotkov podjetji. Toda trud na papirju je ena stvar, pravi Heißner. “Poleg truda potrebujejo kristalno jasne notranje smernice, katerih skladnost se nenehno spremlja.” Seveda zaposleni pri prehodu meja korupcije pogosto ne dajo denarja v lasten žep. Kljub temu delajo medvedjo uslugo podjetju. “Korupcija vedno  pomeni znatno tvegati,” pravi Heißner. “Škandali v zvezi z korupcijo so lahko za podjetje usodni.”

Preiskave v ThyssenKrupp

Vse še ni tako, kot bi moralo biti pri ThyssenKrupp. Za kupce in dobavitelje skupina Dax trenutno ni enostavna, večkrat v zadnjih mesecih so jih obiskali tožilci in zvezni urad za kartele zaradi domnevnih nezakonitih cen ali suma podkupovanja. V hčerinskem podjetju skupine GfT Bautechnik naj bi obstajala nepravilnost pri poslovanju v Kazahstanu, Uzbekistanu in na Kitajskem kršitve se merijo v desetinah milijonov evrov.
Predsednik uprave Heinrich Hiesinger je napovedal strogo ukrepanje proti vpletenim. V zadnjih nekaj mesecih je moralo podjetje zapustiti 60 zaposlenih. Predsednik uprave vztraja pri načelu “ničelne tolerance do korupcije “. Zaradi bojazni od posledic, osebje očitno tiho v notranji preiskavi. Zato je ThyssenKrupp vzpostavil začasni program amnestije: tisti, ki bodo pomagali  pri odkrivanju in razkrivanju korupcije do 15. junija,ne bodo odpuščeni in do njih ne bo odškodninskih zahtevkov. Kritiki tega programa opozarjajo na nadaljnje možne posledice, kot so odpuščanja, premestitve, poslabšanje ali izguba plač. Poleg tega se odnos do korupcije še ni spremenil: obstaja še ena zadnja možnost za vpletene, okno priložnosti je odprto z vsemi možnimi posledicami,. “Potrebujemo povsem nov pristop,” pravi Hiesinger.

Pritisk na podjetja je visok

Za Hejsnerja je spopad s korupcijo velik izziv, ne samo pri ThyssenKrupp. Ker so pričakovanja o prodaji in dobičku v podjetjih visoka, kljub vedno bolj negativnemu gospodarstvu. Študija kaže, da več kot vsak drugi nemški direktor poroča o naraščajočem pritisku, da bi zadovoljil visoke zahteve vlagateljev in delničarjev z dobrimi četrtletnimi podatki. Temu primerna je skušnjava, da se olepša poslovne rezultate. Navsezadnje si 34 odstotkov nemških uprav želi, da bi poslovni rezultati izgledali bolje, kot so dejanski, to dosežejo prek pre-optimističnih napovedi prodaje ali podcenjenih stroškov. To je tudi razlog, da so domača podjetja nad povprečjem v zahodni Evropi. Iz študiji o korupciji  je jasno razvidno, zlasti v težkih gospodarskih časih, se dostikrat zamiži na eno oko, ko gre za korupcijo. Še bolj izrazito je to vedenje v vzhodni Evropi in tudi v Španiji ali Avstriji. Te države so daleč pred nami, ko gre za prirejene bilance stanja. Glede oblik podkupnin so pogledi različni. Medtem ko imajo Španci, pa tudi Grki in Belgijci raje osebna darila, so vzhodnoevropske države vodilne pri gotovinskih plačilih v ustreznih odstotkih. Vodje v Nemčiji se očitno zanašajo na tako imenovane zabavne storitve. Petnajst odstotkov anketirancev meni, da so takšne ponudbe upravičene, da bi podjetje prebrodilo gospodarsko krizo.

 

Slika je last častnika die Welt.