Arhivi Kategorije: IT

Kaj se je zgodilo podjetju Nicehash?

Gre za moje mnenje, ki sem si ga ustvaril na podlagi meni dostopnih informacij.

Menim, da zaposleni in povezane osebe niso direktno okradli svojih strank. Gre zgolj za popolna nerazumevanja pravil poslovanja v finančnem okolju s strani menedžmenta podjetja in seveda lastnikov.

Dejstvo je, da je bitcoin v enem letu zrasel iz 1.000 USD na kar 16.000 USD, kar pomeni, da je podjetje, ki je prej delalo s cca 4 mio premoženja v enem letu začelo upravljati oz. skrbeti za 60 mio premoženja. V Sloveniji ni tima strokovnjakov, ki bi znali s takim premoženjem upravljati. Poleg tega 15-kratno rast obsega poslovanja v enem letu obvlada le malo svetovnih menedžerjev, pa še te imajo na razpolago veliko večje ekipe in veliko več kapitala.

Večina kripto strokovnjakov nima pojma o varnosti. Pa ne zato, ker so neumni, ampak zato, ker nikoli niso delali v korporacijah in te dimenzije enostavno ne razumejo.

Dejstvo je, da če stane varnost za projekt s 4 mio EUR premoženja okoli 12.000 EUR na leto, stane varnost za 60 mio EUR okoli 12 mio EUR  na leto. Ja, pravilno ste prebrali, kljub 15-kratnem povečanju obsega se strošek varnosti poveča za 1000-krat.  To pa zato, ker se za 50 mio EUR  splača organizirati napad vsem svetovnim kriminalnim skupinam. 

Pri vojni/napadu pa je približno tako: kolikor vložiš toliko imaš – kriminalne skupine so “poslovneži” in njim se splača vložiti nekje do 10% možnega izplena. Torej, če lahko napadejo z laveragom 1:10, bodo udarili. Obramba je vsaj 2-krat dražja od napada – zato je edino zdravilo, da se praktično obraniš, da vložiš vsaj dvakrat več v obrambo, kot so oni pripravljeni vložiti v napad.

Seveda govorimo o napadih organiziranih skupin, ki imajo računico za svoj napad. Drugače pa je, če te napadejo neki blazneži, ki krekajo za neko idejo – tam je vojna in tudi obramba drugačna.

Pravno bi se lahko lastniki oz. menedžerji rešili enostavno tako, da bi v splošne pogoje napisal, da za vdore v račune ne odgovarjajo, da so oni samo platforma SW.

Kar se tiče strank – ste pač bebci, če delate z velikimi zneski z ljudmi, ki nimajo pojma. Prav tako do tako velike kraje ne bi prišlo, če bi uporabniki redno spravljali svoje narudarjene kovance na varno. Torej tu se vidi, da so vsi v procesu nezreli za posel, v katerega so se spustili.

 

Napaka pri vstopnem podatku

Večina implementacij informacijskih sistemov v Sloveniji pade na vstopnih podatkih.

V IT branži imajo zato rek:  Drek notri drek ven (ang. Shit in Shit out).

Poglejmo tipičen primer napake pri vstopnem podatku.

Skladiščnik prevzame 10 kosov izdelka, v računalnik pa pomotoma vnese 100 kosov.

Posledice pa so

  • Prodajnik začne prodajati 100 kosov
  • Kupec naroči 100 kosov, ker pričakuje, da so na zalogi.
  • Računovodja izda račun za 100 kosov in knjiži dolg za 100 kosov do dobavitelja.
  • Finančni direktor vidi povečanje zaloge, povečanje dolga do dobaviteljev, povečanje prodaje.
  • Direktor vidi, da se mu je povečala prodaja in dobiček.

Vse to zaradi napake skladiščnika.

Zaključek:

Pri integriranem informacijskem sistemu se praktično vsaka napak multiplicira. Zato je pred vsako implementacijo informacijskega sistema potrebno zagotoviti vstopne podatke, ki odražajo stanje v naravi.

Ekonomsko ozadje prehoda iz trgovca z energijo v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike

Izhodišča

  • trgovec z energijo ima cca 2% dobičkovnost prometa. To pomeni, da na vsakih 100 enot prometa ustvarijo 2 enoti dobička
  • dobra IT podjetja imajo dobičkovnost 30% prometa. To pomeni, da na vsakih 100 enot prometa ustvarijo 30 enot dobička
  • IT pri povprečnem uporabniku energije prihrani 20% energije
  • povprečen uporabnik je pripravljen plačati pol prihranka pri energiji za znižanje porabe

To pomeni, da je trgovec z energijo, ki je do sedaj prodal za 100 enot energije, pri tem zaslužil 2 enoti. Če pri preobrazi v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike uvede še IT rešitev, bi to pomenilo, da končni porabnik porabi za 80 enot energije. Isti porabnik je za IT pripravljen plačati pol prihranka na energiji, to pomeni 10 enot.

Torej ponudnik proda skupaj za 90 enot – pri 80 enotah energije zasluži 1,6 enote, pri desetih enotah IT-ja pa zasluži 3 enote. Skupaj sedaj prodal 90 enot in ima dobiček 4,6 enote.

To pomeni, da se pri prestrukturiranju iz prodajalca energije v ponudnika storitev z visoko dodano vrednostjo na področju energetike, dobičkovnost prometa iz 2% zviša na 5,1%, kar pomeni 255% povečanje dobičkovnosti prometa.

Prestrukturiranje bi v primeru velikega trgovca pomenilo, da se pri treh milijardah prometa, dobiček iz sedanjih 60 milijonov evrov poveča na 138 milijonov.

Aplicirajmo zgornja izhodišča na povprečno slovensko gospodinjstvo.

SEDAJ: Povprečno slovensko gospodinjstvo plača 50 EUR na mesec za elektriko – trgovec zasluži 1 EUR.
PO SPREMEMBI: Povprečno gospodinjstvo bi plačalo 40 EUR energije in 5 EUR IT storitev – ponudnik  bi zaslužil 2,3 EUR.

Tu dobimo štirikrat win  situacijo:

  1. Win – uporabnik porabi manj – prihrani denar
  2. Win – ponudnik ustvari večji dobiček – zasluži več
  3. Win – okolje manjša poraba pozitivno vpliva na okolje
  4. Win – država – poveča se investicijski kapital – saj uporabnik porabi manj sredstev za energijo

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphotos.net.

Končno zamenjava za 090 linijo – plačljiva elektronska pošta

Kdor je že delal v svetovalnem podjetju, kjer se nasveti računajo, ve kako je imeti desetine telefonskih klicev na dan, kjer te ljudje vprašajo “samo tole”, namesto da bi se dogovorili za svetovanje.

Podobne probleme imajo tudi računalniška podjetja, ki navadno računajo podporo, vendar se zaradi stroškov podjetja za njo ne odločajo. Ko nastane problem, pa se stranka odloči in po telefonu zahteva podporo, kot da bi jo plačal: sej ste nam dobavili programsko opremo in logično je, da boste pomagali, ko smo v stiski.

No, zadeva je bila relativno elegantno rešljiva z 090 linijo, vendar je v zadnjem desetletju elektronska pošta popolnoma prevladala kot komunikacijsko sredstvo.

In vse do sedaj ni bilo mogoče zaračunavati za prejeto pošto — to pa je spremenilo podjetje wrte.io!

Sedaj se lahko enostavno odločite, koliko želite zaračunati za vsako elektronsko pošto. Podjetje pa ima proceduro, ki od pošiljatelja zahteva potrditev, da bo za storitev plačal.

Žal deluje samo v sistemu Apple Pay.

Več na:

– https://wrte.io/

-https://www.yahoo.com/tech/s/finally-lets-charge-people-email-153936913.html

Za sliko se zahvaljujemo FreeDigitalPhotos.net

Programska oprema je zastonj…

Mnogokrat v gostilniških debatah slišim: “Zakaj bi kupil programsko opremo, če se jo na spletu dobi zastonj.”

Predvideval bom, da govorimo o programski opremi, ki je na razpolago pod licenco freeware in ne ukradeni opremi.

Kot povsod so tudi tu prednosti in slabosti

Dobre strani:
– ni fiksnih stroškov
– vsa navodila so na spletu
– hiter zagon

Slabe strani:
– podpora je največkrat plačljiva (pogosto dražja od podpore za plačljivo opremo)
– ko se zaplete je rešitev pogosto težko najti – včasih je ni
– nihče ne odgovarja za zanesljivost

Če imate denar, predlagam, da si kupite oz. najamete programsko opremo. Saj se mora podjetnik po definiciji ukvarjati z glavno dejavnostjo (core business) in ne še z vsemi ostalimi stvarmi, ki so lahko zelo časovno potratne. Poleg tega lahko od ponudnikov plačljivih storitve zahtevate service level agreement, v katerem opišete njihovo razpoložljivost, ki jo potrebujete za vaše nemoteno poslovanje.

Za start-upe pa je freeware idealna priložnost, da pomanjkanje denarja kompenzirate z dodatnim delom in pridete do praktično istega izdelka.

Če niste računalniško pismeni, predlagam, da se izogibate brezplačni opremi, v kolikor nimate nekoga na katerega se res lahko 100% zanesete, da Vam bo pomagal ko se ustavi.

Disclaimer:
Avtor članka je uporabnik programske opreme pod licencami open in freeware (tudi ta blog se piše na WordPressu).
Avtor članka je vpleten, kot direktor, svetovalec, nadzornik v več podjetjih, ki programirajo in prodajajo ali dajejo v najem programsko opremo.

Za sliko se zahvaljujemo Stuar Milesu in FreeDigitalPhotos.net