Arhivi Kategorije: Marketing

Črno belo življenje Porscheja tudi v času barv

Že nekaj desetletij spremljam inženirske dosežke podjetja Porsche. Najprej so me fascinirali z Mercedesom 500E in Audijem RS2 (ja, pravilno ste prebrali, Porsche je v poznih osemdesetih delal kot razvijalec športnih avtomobilov za druge), nato pa sem spoznal legendo — Porsche 911.

V moji mladosti so bili avtomobili barviti, na kar to so bili pri Porscheju posebej ponosni.

Po študiju je prišel prvi denar in tudi prvi Porsche, to je bil Boxter. Ko sem bil v upravi švicarske firme, sem bil upravičen do 8-cilinderskega avtomobila in vozil sem Cayenna S.

Porsche Boxter

Porsche Boxter

No, nato sem se, pred skoraj desetletjem,  vrnil v Ljubljano, in ker živim v centru, si avto bolj ali manj sposojam, ko ga rabim povprečno enkrat na teden.

Porsche je ostal ena mojih najljubših znamk in z njim, še po desetletju, primerjam vse avtomobile, ki jih vozim.

Ko sem se pretekli vikend mudil v Stuttgartu sem se seveda odpravil v Porschejev muzej in prodajni salon (ponudbe za delo v različnih upravah stalno dežujejo, zato je dobro biti pripravljen).

Muzej je poln barv, ki kažejo na radost, razigranost in razvoj vrhunskih dosežkov.

Porsche Turbo S generations Porsche Musemum

Porsche Turbo S

Tovarniška prodajalna pa je imela, od preko 100 avtomobilov na zalogi, samo enega v modri barvi. Vsi ostali so bili črni ali temnosivi s črno notranjostjo.

Med razstavljenimi je bil samo en 911 turbo in en Cayenne turbo, ostali so bili v glavnem dizli in drugi osnovni motorji.

Torej samo en prehod čez cesto je dovolj, da je barvito razigranost muzeja zamajala kruta realnost ekonomije, kjer so za doseganje dobičkov ključne velike serije – ne pa izstopanje in presežki v vožnji ali tehnologiji. Čustva morajo biti podrejena prodajnemu procesu.

Torej, če napišem po domače, duša podjetja, ki jo prikazuje muzej, je postala talec finančnikov.

Kljub vsemu menim, da so vozila Porsche še vedno tehnično vrhunska. Ekskluzivnost pa je žal postala omejena na nekaj izbranih maloserijskih modelov.

Ali bodo sedanja prizadevanja vodilnih za trajnostni razvoj podjetja zadosti za ohranitev duše podjetja, bo pokazal čas. Bojim pa se, da črni avtomobili v prodajnem salonu kažejo na slabe dolgoročne perspektive in to  kljub odličnim prodajnim številkam in izdelkom o katerih sanjamo.

Pa še nekaj asociacij…

Kultura komuniciranja

Ko bi si že mislil, da je leta 2017 vsakemu poslovnežu jasno, kako je potrebno komunicirati — sledi presenečenje.

V tem času sem vpleten v nakup voznega parka za podjetje. Ker je projekt nizko na prioritetni listi, se mu seveda posvečam na koncu dneva, ko večina podjetij ne dela več. Za vprašanja o ponudbi zato uporabljam e-mail.

Razočaranje je velikansko – v Sloveniji praktično nikoli ne dobim odgovora na poslan e-mail. Niti, če sem se s prodajalcem predhodno po telefonu dogovoril, da bom za več vprašanj poslal sporočilo.

No, v Nemčiji najpogosteje dobim odgovor v 15 minutah, tudi če e-mail pošljem po 20 uri.

Bonton je seveda glede komuniciranja jasen – v originalu (ang “at your earliest convenience“) torej na e-mail se odgovori takoj, ko je to možno. Pri blagu, ki se ga hitro prodaja, se pričakuje hiter odgovor. Pri avtomobilih, kjer nakupni del procesa (ki sledi odločitvi) traja en dan, je potrebno odgovoriti v istem delovnem dnevu ali najkasneje naslednji dan zjutraj.

Mogoče bo pa naslednja kriza izboljšala vedenje trgovcev.

Pri svojem delu sem v zadnjem času zaznal še en trend, ki kaže, da nekateri so pomembni, drugi se pa delajo pomembne. Zelo pogosto je, da ljudje (ki zase menijo, da so pomembni) ne dvigujejo telefona, oziroma ne vračajo klica ali ne odgovorijo na e-mail, dokler te ne rabijo.

Učinkovitost klasičnega oglaševanja v Sloveniji

Ob tem, ko smo imel problem s Petrolom in smo ga začeli reševati tako, da smo predlagali, da gre le-ta v stečaj, smo prišli do zelo točnega zaključka o učinkovitosti slovenskih medijev, o kateri smo pred tem samo slutili.

Svojo komunikacijsko platformo smo gradili skoraj 4 leta – gre za relativno močno integracijo bloga, Facebooka in Youtuba.

Kot majhnega otroka smo jo negovali, nato pa smo se strinjali, da je napočil čas, da pokaže, kaj zmore (the time has come – the time is now!), in smo jo uporabili.

Objavili smo, da je Petrol insolventen in da smo ga poslali v stečaj. Članek si lahko preberete tukaj !

Z devetimi evri (ja, pravilno ste prebrali 9 EUR) smo dosegli več kot 18.000 ogledov v 3 dneh.

Potem smo pogledali branost Financ in ugotovili, da jih prebere 53.000 ljudi – to je njihov doseg. Spletni doseg Financ pa je 153.000 ljudi v enem mesecu.

PR članek za 3 dni stane 900 EUR. Če poenostavimo, v 3 dneh Finance obišče 15.000 ljudi. To je približno toliko, kot jih je prebralo naš članek, ki je bil objavljen na našem blogu in promoviran na Facebooku.

Po domače, Facebook je cenovno več kot stokrat (100-krat) bolj učinkovit kot spletni del častnika Finance.

Finance smo si sposodili samo za primerjalno analizo (benchmark), ker so najbolj spoštovan med poslovnimi časopisi.

Enostaven zaključek je, da kar se tiče posla so postali obstoječi slovenski mediji stroškovno neučinkoviti. Danes je možno izdelati ali uporabiti lastno platformo, ki je veliko bolj učinkovita – govorimo o sto in večkrat boljši učinkovitosti.

Čas je, da se pozabi slovenske medije, posel pa naj se preseli na internet ter začne uporabljati globalna oglaševalska orodja, kjer je možno dosegati stroškovno učinkovitost.

Vsa podjetja, ki so vezana na uspeh na trgu se teh metod že poslužujejo.

Mogoče še to: Lastniki medijev mi ob pogovorih vedno trdijo, da se jim ne splača ponujati oglaševanja Google na učinek (Adsense), ker premalo zaslužijo. Logično, pri nekonkurenčnih ponudnikih netržne metode vedno prinesejo več kot metoda, ki je vezana na uspeh (Google).

Če želite, da vam povemo več o tem, kako promovirati ali zaslužiti na internetu, nas lahko kontaktirate na info@h12storitve.si.

Viri:
http://www.nrb.info/podatki/
http://www.finance.si/253730/Finance-ohranile-bralce-ostalim-dnevnikom-doseg-vecinoma-upada
http://beta.finance-on.net/files/2016-03-14/finance.si-cenik-2016.pdf

Za sliko se zahvaljujemo Stuar Milesu in Freedigitalphotos.net

Marketinški miks po spremembi interneta

Ustavi video…

To poletje smo testirali veliko novih pristopov promocije preko interneta in ugotovili (oz. dobili potrditve) naslednje:

Vse ciljno trženje (s ciljem prodaje) se je preselilo na internet. V klasičnih medijih ostaja samo še image oglaševanje – po domače povedano, jaz sem ful lep, naša fabrika je najmodernejša, naši sodelavci so dobili priznanje, ki smo si ga podelili sami med sabo v našem združenju.

Dovolj si ga bodi sarkazma, dejstva so naslednja:

Vse večji del prodajnega procesa se seli na internet – zadnje čase tudi prodaja preko interneta strmo narašča.

Torej edini oglaševalski kanal, ki ga je vredno uporabiti, da bi dobili nove kupce, je internet – za promocijo pa je najbolj primeren google.

Internet se je spremenil.

Spletna stran za podjetje je osnova, še zdaleč pa ni več dovolj – na tej spletni strani ljudje pričakujejo podatke o podjetju, odpiralni čas, telefonsko številko in obrazec za več informacij ali za pritožbo.

Opisi izdelkov in storitev morajo biti prikazani v videih saj se veliki večini ne ljudi brati in raje pogleda video.

Blog oz. Vlog – je potreben zato, da izkažete vaše poznavanje zadeve – in da pokažete, kaj ste delali pri strankah oz. na svojem primeru.

Facebook, Instagram, Twitter so obvezno orodje vsakega, ki želi prodajati še kako drugače, kot samo preko vez in poznanstev.

V bistvu vam ostane samo še odločitev, kako boste prodajali preko svoje trgovine ali preko obstoječih trgovin ali bolha, ebay, …

Tudi na pisna navodila lahko pozabite (razen v zakonsko predpisanem delu), nujno je potrebno posneti video z navodili – če se da, spodbuditi tudi ostale uporabnike, da posnamejo svoje videe, do katerih povezave podate pod uradni video.

Trženje ni več enosmerno, ampak zahteva vedno več interakcije – s strankami morate postati praktično prijatelji, če že ne njihova mama. Ker povprečen človek lahko prešteje prijatelje na prste ene roke, je za poznavanje vseh strank potreben sistem CRM, ki nam bo pomagal zapomniti si vse o posamezni stranki.

Če želite da Vam pomagamo ali naredimo stvari namesto vas (tisto kar je pač možno), nas kontaktirajte na: info@h12storitve.si

Za sliko se zahvaljujemo Stuart Milesu in Freedigitalphotos.net

Slovensko oglaševanje

Sodelujem pri pripravi projekta nove oglaševalske platforme v Sloveniji, zato se intenzivno dobivam z oglaševalci in tržniki oglasnega prostora.

Nivo razumevanja je porazen. Oglaševalci – to so ljudje zadolženi za trženje v največjih slovenskih podjetjih — so ostali v osemdesetih letih, v času firme Studio Marketing.

Sodobno oglaševanje razumejo kot zakup oglasnega prostora na spletu. Višek oz noviteta je video.

Praktično nihče ne zna učinkovito povezati sistema CRM z oglaševanjem. Prav tako nihče ne zna povedati, koliko je v določen izdelku stroškov trženja – in kako je to odvisno od trženjske akcije.

Po domače, ves denar je vržen v zraki – če kaj pade na plodna tla, je to sreča.

Cela marketinška srenja si na festivalih še vedno ploska ob najbolj prepoznavnem oglasu, ne pa ob najbolj učinkovitem – tistem, ki je zgeneriral največ prodaje oz. še bolje dobička.

Torej, manjše spletne trgovine oz. njihovi upravitelji so geniji v primerjavi z marketinškimi oddelki v velikih podjetjih. Saj oni oglašujejo na klik ali pa ponujajo celo tako imenovane affiliate programe, kjer tisti, ki reklamira izdelek, dobi nekaj od vsakega prodanega kosa.

Kljub temu, da smo v letu 2016, velike firme še vedno ne znajo oglaševanja vezati na uspeh, prav tako ne znajo uporabljati povratnih podatkov od oglaševanja za spremljanje in ocenjevanje potrošnika.

No, mnenje nekaterih je, da je praktično celo oglaševanje v Sloveniji pranje denarja – in da ima z de facto prodajo le malo veze in še to po naključju.

Kriza pa je po kitajsko tudi priložnost.

Mi razvijamo platformo, kjer bo celotno oglaševanje vezano na uspeh. Uspeh razumemo kot prodan artikel ali storitev.

Verjamemo, da je vrednost oglaševalskega kanala neposredno povezana s sposobnostjo tega portala, torej prometa oz. dobička, ki ga lahko generira.

To za oglaševalca pomeni, da od vsakega prodanega artikla plača vnaprej določeno provizijo.

Za sliko se zahvaljujemo Stuart Milesu in freedigitalphotos.net

Mini-maxi v praksi

Med sestanki sem se dobil na čaju v ljubljanskem BTC-ju. V Kristalni palači sem šel najprej v restavracijo in nato še v bar diVino.
Kot prvo me eden od natakarjev ni pozdravil. Sledil je problem pri naročanju čaja – očitno je moja izgovorjava angleškega imena tako slaba, da ga natakar ni razumel. Zagato smo rešili tako, da sem mu v meniju pokazal kaj želim. Oseba, ki je bila z menoj, je nato naročila nek sadni čaj.

Natakar je naročilo sprejel, potem pa povedal, da tega čaja nima.

No, to sem še nekako preživel, nato pa prvi šok.

Čaja sta bila postrežena v okrušenih vrčih, šalicah in v zarjavelem cedilu.
Zadevo sem poslikal in prosil za knjigo pritožb.
Mojo prošnjo je natakar namerno preslišal, nakar je po  ustvarjanju vendarle prinesel prazno knjigo pritožb in me vprašal, kaj je narobe.
Razložil sem mu, da so mi postregli v okrušeni posodi.
Medtem, ko sem pisal pritožbo, mi je prinesel drugo posodo – tokrat mi je za čaj prinesel šalico za kavo, na podstavku za čaj.

 
Na mizi sem pustil 4,40 EUR in odšel. No, mene ta restavracija in bar ne bosta več videla. Prav tako bom o njihovem odnosu povedal vsem, ki jih poznam.

Da se razumemo, če bi se natakarji ustrezno opravičili, bi verjel, da je šlo za napako – glede na ravnanje pa je jasno, da je šlo za namerno norčevanje iz strank.

Zakaj pravzaprav gre:
Vzroki so naslednji:
– lastnik prostorov, ki mu je vseeno za vsebino – konkretno BTC. Očitno ni nikomur jasno, da kljub trenutno plačani najemnini, zaradi katastrofalne usluge trpi tudi Kristalna Palača in celoten BTC.
– lastnik lokala (diVino), ki mu je vseeno za goste – konkretno Dulcis Gourmet d.o.o., katerega lastnik je Preator d.o.o., katerega lastnik je MARCRET LIMITED. Po razpoložljivih podatkih vse vodi Tomažič Stele Suzana, ki najverjetneje verjame, da je lokacija vse. Inventar, ki se ga ne obnavlja ustrezno in osebje, za katerega si predstavljam, da je slabo plačano, pa ni problematično oz. ga ni potrebno spreminjati, če prodajaš najdražji čaj.
– vera, da je možno prelisičiti ekonomsko načelo mini-maxi – torej v konkretnem primeru, da lahko iz okrušenih šalic z nesramnimi natakarji prodajaš najdražji čaj v BTC-ju. No, že kmečka pamet vsakemu pove, da mora biti vse na nivoju, če želiš na dolgi rok dosegati visoko ceno.
– povprečen obiskovalec lokala očitno raje pogleda stran in plača (in po možnosti zopet pride), kot pa, da bi za svoj denar zahteval ustrezno storitev.

Končno zamenjava za 090 linijo – plačljiva elektronska pošta

Kdor je že delal v svetovalnem podjetju, kjer se nasveti računajo, ve kako je imeti desetine telefonskih klicev na dan, kjer te ljudje vprašajo “samo tole”, namesto da bi se dogovorili za svetovanje.

Podobne probleme imajo tudi računalniška podjetja, ki navadno računajo podporo, vendar se zaradi stroškov podjetja za njo ne odločajo. Ko nastane problem, pa se stranka odloči in po telefonu zahteva podporo, kot da bi jo plačal: sej ste nam dobavili programsko opremo in logično je, da boste pomagali, ko smo v stiski.

No, zadeva je bila relativno elegantno rešljiva z 090 linijo, vendar je v zadnjem desetletju elektronska pošta popolnoma prevladala kot komunikacijsko sredstvo.

In vse do sedaj ni bilo mogoče zaračunavati za prejeto pošto — to pa je spremenilo podjetje wrte.io!

Sedaj se lahko enostavno odločite, koliko želite zaračunati za vsako elektronsko pošto. Podjetje pa ima proceduro, ki od pošiljatelja zahteva potrditev, da bo za storitev plačal.

Žal deluje samo v sistemu Apple Pay.

Več na:

– https://wrte.io/

-https://www.yahoo.com/tech/s/finally-lets-charge-people-email-153936913.html

Za sliko se zahvaljujemo FreeDigitalPhotos.net

Konkretne napake BMW Slovenija in A-Cosmos pri delu s strankami

Proti koncu lanskega leta sem od BMW Slovenija dobil obvestilo, da je pri avtu, ki ga vozim, prišlo do morebitne serijske napake pri kateri bi se lahko nepravilno napolnil sovoznikov airbag, da pa takih napak še ni bilo.

No, sem pomislil, so pa res skrbni, da pošljejo tako obvestilo za 14 let star avto. In imel sem dober občutek, da sem se odločil za BMW, kjer še po 14 letih odkar so avto naredili, spremljajo, kaj se z avtomobili dogaja.

Moja zmota se je pokazala že v naslednjem trenutku.

Nato pogledam obvestilo: niti ene telefonske številke od BMW Slovenija, samo seznam pooblaščenih serviserjev. Seveda nikjer nobenega maila, kaj šele Facebooka ali kakšnega drugega medija saj smo šele leta 2014, in najbrž tisti, ki vozimo stare avtomobile itak nimamo pojma, kaj so sodobne tehnologije.

No, na dopisu pa sta podpisana David Štupar, vodja poporodaje in tehnični inštruktor Aleksander Horvat – zakaj dva podpisa mi ni jasno. Dodan je še žig BMW Group Slovenia ter ID za DDV. Predvsem nekoristni podatki. Nikjer pa več podatkov o napaki itd. Zgleda, da smo vsi zabiti …

Nato sem se dogovoril z A-Cosmosom – prva napaka – na dopisu ni maila. Zatem je serviser zahteval kopijo prometne – ja, pa zakaj je na dopisu serijska številka, če ta dopis ne gre do pooblaščenih serviserjev? No, nato je bilo na del potrebno čakati 3 mesece! Mar ni logično, da menjave organiziraš, ko imaš s čim zamenjati?

Potem je prišel na vrsto servis.

Šefu servisa sem napisal sledeče:

Spoštovani gospod Šolar

pri Vas sem se naročil na menjavo airbagov pri 330d E46.

Res je da je avto, ki ga vozim slabo vzdrževan, ampak to še ne pomeni, da se lahko do mene vedete, kot do kretena!

S servisom in odzivom vašega osebja nisem zadovoljen!

Gospod Alen Jungič se neprimerno obnaša in sicer ob predaji vozila mi je avto pokazal iz Mazdinega salona in nasvidenje.

Ko sem avto pregledal sem opazil, da je bil pokrov airbaga snet zelo površno, zato se je del armature zavihal in sedaj se vidi guba. Slika v prilogi.

No nato sem prišel na informacije, kjer mi je gospa povedala da nimate knjige pritožb. Predstavljam si da ste tako popolni, da je ne potrebujete – pohvalno!

No gopod Jungič je nato z mano odšel do avta in prvi odziv je bil, da moj avto ni v redu, ker ne delajo vsi cilindri – to je sicer v celoti res, ampak problem je v tem, da je vaš mehanik tako odstranil pokrov airbega, da sedaj grdo stoji. (v špranji se vidi zguban rob)

Kot vidite v priloženi fotografiji so vaši vlecenjeni serviserji pozabili tudi resetirati lučko za airbag.

No nato sva se odpeljala v servisno delavnico in serviser je ugotovil, da se ne da nič naredit in da je vse v redu. No to me ni preveč presentilo – le kaj bi pa lahko bilo narobe pri popolnem servisu?

Nato sem se odpeljal.

Razumem, da je všemu velecenjenemu osebju izpod časti servisirati stare avtomobile(še posebaj, če so v slabem stanju), ker so oni pač super sposobni in najverjetnje vsi vozijo najnovejše BMW-je. Zdej tud razumem zakaj na Iseti v salonu piše ne dotikaj se (ker bi se je lahko dotaknili vaši mehaniki)

BMW sem tudi obvestil o pomoti, ko Vas je dal na seznam pooblaščenih serviserjev, ki je bil na hrbtni strani odpoklica. (Poslano v vednost BMW Slovenija, da Vas v prihodnje ne bi morili s servisiranjem starih avtomobilov, kar je vašim mehaniko tako izpod časti)

Naj zaključim s tem da ne bom ponovno prišel do Vas in ne da se mi izgubljati še več časa, kot sem ga z vašimi utvarami o tem, da je vse v redu. Bom pa vašo popolnost pohvalil vsem voznikom BMW-ja, ki jih poznam.

S spoštovanjem

Nakar dobim odgovor:

Pozdravljeni g.Peter,

hvala za vaš email, vsebino sem vzel resno in jo bom tudi temu primerno obravnaval. Vsekakor vas prosim (ne glede na odločitev da boste v nadalje serviserali vozilo drugje) da pridete do mene, da se pogovoriva o zadevi in pogledam izdelek.

Hvala, prosim predlagajte termin v drugem tednu.

Lep pozdrav!

No, gospod Šolar, kaže, da latinski rek Nomen est omen, drži

Pa poglejmo ključne napake v odgovoru:

  1. če sem vas jaz v pisanju naslavljal z gospod Šolar, je pokroviteljsko naslavljati me z gospod Peter (osnove bontona).
  2. če sem že v pisanju napisal, da se z zadevo ne bom več ukvarjal, mi je neprimerno ponujati rešitve, s katerimi bi se z zadevo še bolj ukvarjal (osnove bontona, ne delaj nečesa kar drugega jezi)
  3. vaš primer sem vzel resno – to kaže da ali blefira ali ostale stvari ne jemlje resno
  4. če imate problem, se ga ne rešuje po načinu pridi do mene (kao ja sem Hađija I svi dođe do mene), ampak se problem najprej prizna, nato se vpraša, kje bi vam ustrezalo, da se dobimo.

Jaz sem nadaljeval v slogu:

Spoštovani g Solar

Zgleda niste do konca prebrali maila – zadnji del pošiljam ponovno!

Naj zaključim s tem da ne bom ponovno prišel do Vas in ne da se mi izgubljati še več časa, kot sem ga z vašimi utvarami o tem, da je vse v redu.

Lep pozdrav

Komedija se nadaljuje:

Pozdravljen,

Sem prebral vaš email do konca, in glede na vsebino razumem, vendar kljub temu, prosim da si midva vzameva čas.

Hvala.

Lpj.

No, sedaj se pa že tikava – naslovljen sem s Pozdravljen.

In spet si bova midva vzela čas! Pa kakšen pokroviteljski jezik je to!? Sem jaz naredil napako ali vaši sodelavci? Kdo je lahko pokroviteljski do koga – osnove bontona itd.

Spoštovani,

jaz se držim tistega, kar napišem.

Glede na to, da se vrednote vodilnih prenašajo na zaposlene menim, da je Vaš odziv samo slab “PR stunt”.

Lep pozdrav,

Ko mu že napišem v najlepšem možnem tonu, da naj gre v kurac, sledi še eno opravičilo.

Ljudje vemo, kdaj nas kdo ceni in kdaj nas kdo podcenjuje, zato svoje stranke cenite iz srca ne iz ust, sicer ste v napačnem poslu.

Ne blefirajte, trudite se delati po njaboljših močeh! Dopis od BMW-ja je prvi blef in neprofesionalen trud; na njem ni enega maila, kaj šel podrobnejšega opisa napake – za airbag, ki nam ga prodajajo kot razliko med življenjem in smrtjo, si vzamejo samo dva stavka: prvi je, da lahko pride do nesreče, drugi pa, da pri vozilih BMW do napak še ni prišlo. Razumem, da povprečnega kupca ne zanimajo podrobnosti, kaj pa tisti, ki nas zanimajo?

Robe za zamenjavo ni bilo na zalogi.

Potem pooblaščenim serviserjem niso dali podatkov in zato so ti zahtevali sken prometne – še eno tajniško delo zame kot voznika.  Bi bilo fajn, da preberejo spodnji del.

Nato nemogoč odnos na servisu in podcenjujoč odnos šefa servisa – tega se ne dela!

Če želite delati posel, delajte dobro – tudi tiste, ki imajo manj denarja in ki plačujejo, je potrebno ceniti. V tem primeru pa popravilo itak plača BMW. S tem, ko mene serviser ne ceni, ne ceni niti BMW Slovenija, ki mu napako oz. njeno odpravo plača.

Za konec par osnov …

Mater vseh problemov je odnos do strank. V BMW-ju in A Cosmosu ne razumejo, da so kljub temu, da imajo avtomobile na zalogi, servis, storitveno podjetje.

Namenoma ne razumejo izvora besede storitve ali usluge – pojasnjujem spodaj!

uslúga -e ž (ȗ)
1. kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti: narediti komu uslugo; odkloniti, poplačati uslugo; prositi koga za uslugo; drobna, majhna, prijateljska, velika usluga / biti komu na uslugo pripravljen mu ustreči, pomagati / kot vljudnostna fraza na uslugo (sem vam) ∙ekspr. narediti komu medvedjo, slabo uslugo narediti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi
2. publ. Storitev: podjetje opravlja različne usluge; plačati, zaračunati usluge; davek na usluge / gostinske, hotelske, komunalne, obrtne, poštne usluge; tehnične usluge ♪

Pojasnilo: storitveno podjetje ne dela usluge (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti) ampak dela usluge (storitev) – torej pravilen je drugi pomen iz SSKJ-ja, ki izhaja iz besede
sluga slúga -e tudi -a m (ú)

1. v nekaterih deželah stalno najet moški za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo:sluga je prižgal luči; pozvoniti slugi / vojaški sluga vojak, dodeljen oficirju za osebno strežbo / star., kot vljudnostna fraza: sluga pokoren; sluga ponižen ∙ekspr. hotel je, da bi bili vsi njegovi sluge da bi mu vsi stregli

2. nekdaj kdor v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela: sluga je položil akte na mizo / občinski, sodni, šolski sluga
V duhu socializma, pa si direktorji avto podjetji ne želijo biti del tretje definicije,

3. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: njegovi sluge se mu v vsem pokoravajo / okupatorjevi sluge

Zato se do strank pogosto obnašajo katastrofalno in si mislijo, da jim delajo usluge (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti), zato za svoja dejanja ne želijo odgovarjati, ker so, kljub temu, da so plačani za izvedeno, naredili uslugo (kar se naredi za koga iz prijaznosti, naklonjenosti, ustrežljivosti) in ne usluge (storitev), kar se naredi za plačilo.

Pa še pojasnila, da damo stvari v kontekst:

  • kljub temu, da sem predsednik uprave in direktor v več podjetjih me lahko vsak tika tud g.Šolar – pričakujem pa, da se spoštuje tistega, ki začne uporabljati ali vikanje ali tikanje. (razlika ali se srečamo na družabnem dogodku ali v problemu)

  • Gospod Šolar je lahko čist ok oseba(osebno ga ne poznam), sam konkretna dejanja kaže na nepoznavanja osnov poslovanja s strankami in konkretne zadeve ni speljal profesionalno, ampak šalabajzersko. Ne moremo pa vedeti ali gre za posamezno napako(po koncu napornega delovnega tedna) ali tako vedno dela

  • Preveril sem tudi poslovanje podjetja A-cosmos d.d. donos na kapital v 2013 je bil samo 3% – to pomeni, da je g.Šolar lastnik ali zelo prilubljen pri lastnikih, glede na to, da ga ne zamenjajo…

Za sliko se zahvaljujemo Teerapun in FreeDigitalPhotos.net.