Arhivi Kategorije: Preden začnem

Strateški blog prispevek

Samostalnik strategija in pridevnik strateško sta v zadnjem času pogosto uporabljana pojma med predsedniki uprav, direktorji in svetovalci. Izgleda, da so strokovnjakarji ugotovili,  da lahko neukim državnim uradnikom in državnim direktorjem več zaračunajo, če na dokument napišejo strateško.

Upam, da bo tudi Google več plačal za reklamo na strateškem blog prispevku.

O strokovnjakih in strokovnjakarjih sem že pisal. Poglejmo, kaj pišejo o strategiji in strateškem strokovnjaki.

Kratka strateška zgodovina

Prve poznane strategije na našem prostoru izvirajo iz rimskih časov, nato je poznana in dobro dokumentirana avstro-ogrska šola, nato se je s strategijo po vzoru avstro-ogrske razvijala v Titovi Jugoslaviji, v Sloveniji pa so težaško delo na strategijah zamenjali lahkotni PR teksti.

Pojmi in definicije:

  • Strategija – postopki, načini načrtovanja in vodenja velikih operacij, ki odločajo o življenju in smrti (fatalnost je ključna za razumevanje, kaj je strateško)
  • Splošna strategija – strategija, ki odloča o splošnih zadevah, ki odločajo o življenju in smrti
  • Gospodarska strategija – strategija, ki določa stvari v gospodarstvu posamezne občine, regije, države, kontinenta, sveta, ki odloča o življenju in smrti(propadu) gospodarstva.
  • Vojaška strategija – strategija, ki določa, kdaj in kako država napada druge države in kdaj in kako se brani.
  • Vojna strategija – strategija, ki določa kako se država oz njena vojska obnaša v vojni
  • Obrambna strategija – strategija, ki določa kako se (država ali podjetje) brani – lahko pomeni tudi strategijo, ki temelji na obrambi – torej ni ofenzivna oziroma napadalna.
  • Varnostna strategija – strategija, ki določa kako pridobiti in ohraniti varnost
  • Strategija razvoja – strategija, ki določa razvoj (produkta, kadrov, podjetja, države), ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški dokument – dokument, ki je strateškega pomena, torej odloča o življenju in smrti
  • Strateški projekt – projekt, ki je za državo, družbo, podjetje tako pomemben da odloča o življenju in smrti
  • Strateška skupina – skupina izbrana za to, da odloča o življenju in smrti
  • Strateški posel – posel, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateška odločitev – odločitev, ki je tako pomembna, da odloča o življenju in smrti
  • Strateška prednost – prednost, ki omogoča preživetje, če je izkoriščena oz če ni dosežena pomeni smrt
  • Strateško ozemlje – ozemlje s katerim je možno preživeti(zmagati) in brez katerega je zagotovljena smrt oz poraz
  • Strateškega pomena – zadeva, ki ima tako velik pomen, da če je dosežena pomeni preživetje, če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateški cilji – cilj, ki če je dosežen pomeni preživetje in če ni pomeni gotovo smrt.
  • Strateška analiza –analiza, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška študija – študija, ki če ne bo izvedena pomeni smrt in če bo izvedena omogoča preživetje
  • Strateška surovina – surovina, ki če ne bo na razpolago pomeni gotov smrt in če bo na razpolago omogoča preživetje
  • Strateška zgodovina – cinizem -nepravilno uporabljen zgodovina strategij
  • Strateški svet – svet, ki odloča o življenju in smrti
  • Strateški blog prispevek – cinizem – norčevanje iz vsega poimenovanega strateško – praktično ni mogoče narediti strateškega blog prispevka
  • Marketinška/trženjska strategija – strategija nastopa z izdelkom na trgu, ki pomeni ob uspehu preživetje podjetja in on neuspehu gotov smrt podjetja.
  • Izvedbena strategija – spordačina, ki so se jo izmislili strokovanjakarji

No, sedaj boste vedeli! Naslednjič, ko vam bo kakšen strokovanjkar sral o  strateškem si zapomnite: Načelno je tudi sposobnost da serjete strateška, saj če ne bi bili sposoben srat bi umrli. To ali serjete na sestanku, v sekretu ali v hlače, že ni več strateško to je samo taktika…

Kaj in kdaj strateško ni, kljub temu, da strokovnajkarji uporabljajo pridevnik strateško ali samostalnik strategija?

Nobena stvar, ki ne odloča o življenju in smrti ni strateška. Torej, če zadeva ni fatalna, ne more biti strateška.

Cene strategij

malo za občutek, koliko stane priprava strategije in koliko je strategija vredna oz kaj omogoča prava strategija.

Gospodarska Strategija Slovenije

Nabavna cena: 1 milijardo evrov

Omogoča:

  • 5 let odplačilo vseh dolgov
  • 10 let zaloga 100 milijard evrov
  • 15 let nič davkov za državljane
  • 20 let UTD 1000 evrov na osebo na mesec

Strategija posamezne gospodarske panoge v Sloveniji

Nabavna cena: 100 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 let: 10 milijard evrov bdp-ja iz te panoge
  • 10 let: 10 milijard evrov pobranih davkov iz te panoge
  • 20 let: vodilna vloga v panogi v Evropi

Strategija posameznega podjetja

Nabavna cena: 10 milijonov evrov

Omogoča:

  • 5 letih: 100 milijonov evrov letnega prometa
  • 10 let: milijarda letnega prometa

No, in po vsem zgoraj napisanem me ljudje sprašujejo, zakaj bi dalo neko podjetje 10 milijonov evrov za strategijo, če jim jo agencija naredi za 2.500 evrov…tudi če je malo slabša, se baje splača, saj je tolikokrat cenejša…

Dilema prvega slabiča: prava strategija in potencialna prosperiteta ali poceni dokument na katerem piše strategija in gotova smrt.

Dilema drugega slabiča: je podobna dilemi zakaj bi kupil prave kamere za nadzor hiše in potem imam se strošek z ožičenjem, z backupiranjem posnetkov, označbami, da lahko posnetke uporabimo na sodišču in prepoznavanjem kradljivcev, ko pa lahko mnogo ceneje dobim samo dumy kamere in storilci bodo mislili da so prave…sej dummy kamere so tud kamere – sej se imenujejo kamere…a ne?

 

 

Za sliko se zahvaljujem: Image courtesy of tigger11th at FreeDigitalPhotos.net

Zakaj se splača tretjo svetovno vojno pričakati v Sloveniji?

O tem, ali tretja svetovna vojna bo ali je že tukaj, se krešejo različna mnenja. Različne sklepe različnih držav si je možno razlagati na več načinov. Obstajajo tudi večni optimisti, ki trdijo, da je sploh ne bo.

Tisti, ki spremljamo cyber security zaznavamo povečano aktivnost delinkventov. Tudi napadi so vse bolj posvečeni povzročanju škode, za razliko od napadov v preteklih letih, kjer je bil cilj dobiti odkupnino.

Predpostavljamo, da bodo tudi teroristične organizacije, tako kot organizirane kriminalne združbe, uporabljale Slovenijo za oddih in seveda za tranzit. Zelo verjetno bo Slovenija, tudi za tuje vojske, samo tranzitna država in glavne fronte ne bodo potekale na tem ozemlju, kot so recimo v prvi svetovni vojni.

Vrednost atomske bombe je tako visoka, da ekonomsko ni upravičeno vreči atomske bombe na Ljubljano. Prav tako je več mest s 300.000 prebivalci v Evropi, kot je atomskih bomb.

Neučinkoviti represivni organi so v času vojne prednost, saj ne težijo toliko, kot bi učinkoviti državni organi.

Umik na deželo, ki se je izkazal za relativno učinkovito rešitev med prvo in drugo svetovno vojno je relativno enostaven.

Na pomoč države v primeru pomanjkanja hrane najbrž ni za računati, ker se zna zgoditi, da bo CSD najbrž še tri leta po koncu vojne računal, kdo je upravičen do prvega kosa kruha. In moški bodo v prvem paketu verjetno dobili ženske vložke.  Je pa lastno zalogo hrane relativno enostavno in poceni možno narediti doma.

Profesionalna vojska je sicer vprašljivo učinkovita v vojni, je pa velika prednost, ker se vsaj na začetku ni bati splošnega vpoklica. Če pa bi do splošnega vpoklica prišlo, bi dobili celo vojsko metroseksualcev, ki bi ubijali s sprejem za lase, kremo za obraz in zahtevali manikro v kasarni. Zaradi enakopravnosti spolov bomo verjetno dobili še žensko brigado s kodnim imenom sponzeruše. Sigurno bo polno dobrih vicev in anekdot – upajmo, da bo youtube aktiven med vojno.

Preskrba z energijo je glede na udeležence v energetiki prepuščena vsakemu posamezniku posebej. Rešitev je preprosta drva, sončne celice, baterija, …

Največje slabosti Slovenije znajo postati največje prednosti v primeru odprte vojne.

Za sliko se zahvaljujemo Image courtesy of Phil_Bird at FreeDigitalPhotos.net.

Mrežni marketing

Mrežni marketing mi večkrat prekriža pot..,Mnenja so deljena eni so navdušeni, eni so absolutno proti…V Italiji morajo biti mrežni marketingi posebaj registrirani.

Kljub temu, da sem se tudi sam nekoč davno nazaj ukvarjal z mrežnim marketingom, danes ponavadi rečem ne mrežnemu marketingu. Nedavno pa sem se vprašal zakaj vedno rečem ne (odgovore si lahko preberete spodaj pod naslovom kako lahko škodi).

Nato pa sem pomislil kaj se lahko naučim in kaj lahko profitiram (ne govorim o denarju oz direktnem zaslužku),

Kaj je dobrega za začetnike?

  • ne stane veliko za začeti
  • neki izobraževalni programi
  • nova poznanstva
  • ponavadi ga je možno delati poleg službe oz študija
  • potrebno je osvojiti vsaj osnove prodaje

Kako lahko koristijo izkušenim poslovnežem?

Z mrežnim marketingom lahko preiskusite obseg svoje mreže, njeno pripravljenost, da sodeluje z vami, odzivnost, koliko časa posamezni člen potrebuje, da se za nakaj odloči, nova poznanstva…

Kako lahko škodi?

  • Izguba fokusa
  • Izguba ugleda
  • Izguba kakšne obstoječe stranke, zaradi problemov v novem poslu
  • oportunitetna izguba – z drugim poslom bi se dalo več zaslužiti

 

Disclaimer: Mrežni marketing je potrebno ločiti od piramidnih shem. To ni navet ali predlog, da se začnete ukvarjati z mrežnim marketingom.

 

Kaj se je zgodilo podjetju Nicehash?

Gre za moje mnenje, ki sem si ga ustvaril na podlagi meni dostopnih informacij.

Menim, da zaposleni in povezane osebe niso direktno okradli svojih strank. Gre zgolj za popolna nerazumevanja pravil poslovanja v finančnem okolju s strani menedžmenta podjetja in seveda lastnikov.

Dejstvo je, da je bitcoin v enem letu zrasel iz 1.000 USD na kar 16.000 USD, kar pomeni, da je podjetje, ki je prej delalo s cca 4 mio premoženja v enem letu začelo upravljati oz. skrbeti za 60 mio premoženja. V Sloveniji ni tima strokovnjakov, ki bi znali s takim premoženjem upravljati. Poleg tega 15-kratno rast obsega poslovanja v enem letu obvlada le malo svetovnih menedžerjev, pa še te imajo na razpolago veliko večje ekipe in veliko več kapitala.

Večina kripto strokovnjakov nima pojma o varnosti. Pa ne zato, ker so neumni, ampak zato, ker nikoli niso delali v korporacijah in te dimenzije enostavno ne razumejo.

Dejstvo je, da če stane varnost za projekt s 4 mio EUR premoženja okoli 12.000 EUR na leto, stane varnost za 60 mio EUR okoli 12 mio EUR  na leto. Ja, pravilno ste prebrali, kljub 15-kratnem povečanju obsega se strošek varnosti poveča za 1000-krat.  To pa zato, ker se za 50 mio EUR  splača organizirati napad vsem svetovnim kriminalnim skupinam. 

Pri vojni/napadu pa je približno tako: kolikor vložiš toliko imaš – kriminalne skupine so “poslovneži” in njim se splača vložiti nekje do 10% možnega izplena. Torej, če lahko napadejo z laveragom 1:10, bodo udarili. Obramba je vsaj 2-krat dražja od napada – zato je edino zdravilo, da se praktično obraniš, da vložiš vsaj dvakrat več v obrambo, kot so oni pripravljeni vložiti v napad.

Seveda govorimo o napadih organiziranih skupin, ki imajo računico za svoj napad. Drugače pa je, če te napadejo neki blazneži, ki krekajo za neko idejo – tam je vojna in tudi obramba drugačna.

Pravno bi se lahko lastniki oz. menedžerji rešili enostavno tako, da bi v splošne pogoje napisal, da za vdore v račune ne odgovarjajo, da so oni samo platforma SW.

Kar se tiče strank – ste pač bebci, če delate z velikimi zneski z ljudmi, ki nimajo pojma. Prav tako do tako velike kraje ne bi prišlo, če bi uporabniki redno spravljali svoje narudarjene kovance na varno. Torej tu se vidi, da so vsi v procesu nezreli za posel, v katerega so se spustili.

 

Ali naj vlagam v bitcoin?

Vprašanje iz naslova v zadnjih tednih najpogosteje slišim.

Obstajata dve najpogostejši stališči do bitcoina:

  • Prvo so verniki, ki razlagajo, da se je svet začel z bitcoinom, in da je rast bitcoina razsvetlitev in edino logična zadeva.
  • Drugo so skeptiki, ki trdijo, da gre za balon, nateg, piramidno shemo, in da bitcoin uporabljajo samo kriminalci.

Dejstvo je, da je bitcoin nekaj novega in nekaj zelo tveganega po obstoječih definicijah tveganj.  Po drugi strani pa ravno visoko tveganje lahko pomeni visoke dobičke.

Torej, če niste trader predlagam, da najprej odplačate vse kredite, kupiti nekaj hiš za oddajati, kmetijo, kakšno zlato palico, nekaj srebrnikov in šele nato vlagate v kripto valute.

No, v vsakem primeru, ne glede na velikost vašega portfolia, je primerno v bitcoinih ali drugih kripto valutah imeti do 5% premoženja.

To tudi pomeni, da je treba kripto portfolij dezinvestirati v varnejše naložbe, ko le ta preseže ciljnih 5%. Po domače, dobičke je treba zaradi volatilnosti takoj unovčevati.

Disclaimer, opozorilo, razkritje:

Prispevek ni investicijski nasvet in avtor ne odgovarja za nobeno neumnost, ki jo boste naredili s svojim denarjem ali z denarjem tretjih oseb.

 

Kaj vse je kriptovaluta?

Pri vseh vprašanjih, kaj je kriptovaluta, sem se moral pošteno zakopati v zbiranje informacij, preučevanje valut in preskušanje.

Kot ekonomist stare šole vam bom poskušal s klasičnimi ekonomskimi izrazi odgovoriti na to, kaj je kriptovaluta. Torej gre za prevod nove digitalne ekonomije v stare izraze.

Kaj vse je lahko kriptovaluta?

  • nosilec vrednosti
  • menjalno sredstvo
  • transakcijska inštitucija – ja, pravilno ste prebrali, kriptovaluta je lahko tudi transakcijska inštitucija
  • vrednostni papir – ja, pravilno ste prebrali, kriptovaluta je lahko delnica, prednostna delnica, obveznica, komercialni zapis, zakladna menica ali hibrid vseh prej naštetih
  • organ nadzora ali upravljanja – ja. zopet ste pravilno prebrali, kriptovalta je lahko tudi skupščina ali nadzorni svet, kjer lahko vsak, ki poseduje kriptovaluto, glasuje skladno z vnaprej določenimi pravili – posebnost je še, da sploh ni treba, da gre za gospodarsko organizacijo
  • projekt  – kriptovaluta je lahko projekt – ekonomski ali drugačen
  • podjetje – kriptovaluta je lahko podjetje, ni pa nujno
  • društvo – kriptovaluta je lahko društvo
  • politična stranka
  • zadruga
  • zavarovalna polica ali zavarovalnica ali oboje
  • pogodba – kriptovaluta je lahko pogodba
  • pravilnik 
  • sklad – kriptovaluta je lahko vzajemni odprti ali zaprti sklad, sklad tveganega ali privatnega kapitala, lahko je pokojninski sklad
  • zaveza – kriptovaluta je lahko zaveza – npr. zaveza k ekološkemu življenju

Kriptovaluta je lahko eno od zgoraj naštetih, lahko več zgoraj naštetih stvari, lahko pa še kaj tretjega.

Vlog kot poslovna priložnost

Stalno spremljamo poslovno in podobno sceno v Sloveniji, in kadar se da, tudi širše. Ker se od gledanja še nihče ni vsega naučil, nove tehnologije in pristope tudi preizkušamo.

YouTube je poleg informacij in zabave postal platforma za posel. In kar je najbolj všečno – praktično vsak lahko začne iz nič.

Zato smo tudi mi poskusili oz. še poskušamo, kako se na YouTubu naredi posel.

Ker sem po duši dolgočasen finančnik bom začel najprej s tem vidikom

Investicija potrebna za začetek

  • pametni telefon s kamero od 50 EUR
  • stojalo za telefon od 25 EUR

Skupaj cca 75 EUR – potrebno je upoštevati, da večina ljudi že ima telefon, zato je najpogostejša investicija 25 EUR.

Cilj zaslužiti povprečno plačo 1650 EUR + telefon in naročnina 25 EUR + računovodstvo 25 EUR, skupaj 1700 EUR na mesec.

Glede na našo statistiko potrebujemo 100 ogledov za 1 cent (mi zaenkrat ne služimo nič, ker še nismo dosegli praga potrebnega za izplačila).

 Torej po naši statistiki bi moral bloger imeti 17.000.000, ja, pravilno ste prebrali, 17 milijonov ogledov na mesec za povprečno slovensko plačo.

Če naredite video, ki je zanimiv za ameriško (ali nemško ali angleško ali francosko) tržišče, pa bi isto plačilo dobil že nekje s 170.000 ogledi na mesec.

POJASNILA:

  • V izračunih je zajet samo zaslužek od ogledov oz. oglasov na YouTubu, ne vsebuje pa plačil oglaševalcev, za produkte, ki jih predstavite v videih.
  • V videih dostopnih na YouTubu se na 100 ogledov v Ameriki zasluži okoli 1 USD, kar je, če zanemarimo tečajno razliko med EUR in USD, cca 100-krat več, kot zaslužimo mi.
  • Predstavljena računica je okvirna in predstavlja zelo slab, če ne najslabši scenarij.

RAZLIKA MED ZASLUŽKI NA SLO IN US TRŽIŠČU

Seveda nas je zanimalo zakaj taka razlika med zaslužki pri videih, ki se gledajo samo v Sloveniji in tistih, ki se gledajo v ZDA.

Oglaševanje na YouTubu se odvija preko platforme GoogleAdwords. Omogočanje oglaševanja pa preko platforma GoogleAdsense. Torej oglaševalci uporabljajo GWords, vlogerji pa GAdsense.

  • Pri oglaševanju se oglaševalci odločijo, koliko so pripravljeni plačati za 1000 klikov – CPM.
  • Višina CPM je odvisna od več dejavnikov – torej za stvari, ki jih potrebujejo vsi, so oglaševalci pripravljeni plačati več, za bolj specializiran stvari (beri manj iskane, kjer je manj konkurence in kjer bi že iskalnik z neplačanimi zadetki pokazal samo eno podjetje) pa manj.
  • Po domače, oglaševalec se lahko odloči, da bo dal 50 USD za CPM (1000 ogledov) ali 5 c. Razlika je kar 1 proti 1000. Zato je tudi tako velika razlika v možnih zaslužkih.
  • Kot kaže, se na razvitih tržiščih oglaševalci odločajo za mnogo večji CPM, kot na nerazvitih tržiščih, kot je trenutno Slovenija.

SEDAJ PA SINTEZA

Trenutno je v Sloveniji dobičkonosnih le malo število vlogov. Kar kaže, da je oglaševalskega denarja še malo. Da bi YouTube oz. oglaševanje na YouTubu postalo učinkovito tudi v Sloveniji, pa je potrebno pripraviti več vsebin v slovenskem jeziku. Trend v oglaševanju je kljub dogovornem gospodarstvu v Sloveniji vse bolj v prid oglaševanju na internetu – Google se pogosto uporablja, YouTube pa se šele preizkuša.  

Če želite v podjetništvu preskusiti nekaj novega, poskusite z vlogom. Danes se vam morda še ne izplača – v naslednjih letih zna vloganje tudi v Sloveniji postati odlična priložnost za dodaten zaslužek ali celo alternativo službi.

NE pozabite: vaši sledilci so vaše premoženje. Ustrezno “vzdrževano” premoženje je v različnih oblikah možno unovčiti…

 

 

Vir:

  • povprečna plača http://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/74

 

Za sliko se zahvaljujemo Vinnond in Freedigitalphotos.net.

Če se želite naučiti vloganja, vam lahko pri prvih korakih pomagamo mi. Uvodni razgovor s svetovalcem že za 50 EUR – za termin pošljite elektronsko pošto na info@h12storitve.si!

 

 

Delovati skladno z zmožnostmi, ne skladno s potenciali

Tale zapis je nastal po pogovoru z mojim trenerjem (ang. coach), ki je rekel, da je problem Slovenije v tem, ker ljudje ne živijo skladno s svojimi zmožnostmi, ampak živijo v skladu s svojim potencialom – to pa je daleč preko svojih zmožnosti.

Pa poglejmo tipičen primer v poslu – podjetje, namesto da bi kupovalo osnovna sredstva iz denarja na računu, za nakup uporabi kredit, leasing itd. To pomeni, da namesto, da bi sredstva kupili v skladu z zmožnostjo (z denarjem, ki je na razpolago na računu), kupujejo stvari s kreditom – to pa pomeni, da so krediti potencial izkoristili…

Vse lepo in prav, dokler v poslu ne pride do problema in nismo več zmožni odplačevati dolga. Ko se to zgodi, nam potencial ne pomaga…

SSKJ Pojma definira takole:

potenciál  -a m (ȃ) navadno s prilastkom zmogljivost, zmožnost: delovni potencial kolektiva; umski potencial / industrijski potencial; vojaški potencial države / energetski potencial rek / publ.: razvijati človeške potenciale; izkoriščati naravne potenciale ◊ ekon. ekonomski ali gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; elektr. električni potencial v električnem polju; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor

zmóžnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost koga, da more uresničiti, opravljati kako dejanje, dejavnost:

Torej po logiki lahko zaključimo, da je zmožnost vedno nižja od potenciala.

Če želite živeti trajno in sonaravno, boste tudi v poslu upoštevali svoje trenutne zmožnosti, ne pa govorili o svojih potencialih v bodočnosti.

 

 

 

Zablode okoli podjetništva

Zablode okoli podjetništva, okoli tega, kaj to je, kaj to ni in kako podjetništvo deluje oz. učinkuje na okolico in na podjetnika, torej izvajalca, so zelo pogoste. Tale sestavek je namenjen logični razčlenitvi določenih zablod.

Veliko sodobnih gurujev preko priročnikov, videoprezentacij, seminarjev in podobno sporoča naslednjih 8 tez, moj komentar pa je pod vsako tezo.

1. Da podjetniki lahko vsi vse delajo nadpovprečno.

Drži samo, da je lahko vsak v kakšni stvari nadpovprečen.  Vsi v vsem ne moremo biti nadpovprečni, saj je to logično nemogoče – tudi če bi se vsi izboljšali. ne moremo vsi postati nadpovprečni, saj se povprečje pri izboljšanih rezultatih dvigne. Povprečje je namreč statistična kategorija, ki se jo izračuna tako, da sešteješ vse meritve in seštevek deliš s številom udeležencev.

2.  Ne glede na to, kaj sedaj delaš, s kom delaš in, ali delaš dobro, bodo nekoč v prihodnosti tvoje zamisli uresničene.

Drži, samo če delaš dobro in pošteno se ti odpirajo nove priložnosti – še zdaleč pa to ne pomeni, da se bodo cilji ali vizije uresničile same od sebe.

3. Samo dobro (natančno) si je potrebno zamisliti cilje in potem se stvari kar sam zgodijo!

Dejstvo je, da je za vsak projekt najprej potrebna zamisel. Žal zamisel še zdaleč ni dovolj.

Tako kot pri genijih tudi pri podjetnikih velja izjava Edisona. Genij je 1% inspiracije in 99% transpiracije. To po domače pomeni, da je vizija, zamisel samo 1%, vse ostalo je trdo delo.

4. Podjetniki veliko tvegajo in zato uspejo

Dejstvo je, da je skladno z aktualno ekonomsko teorijo dobiček nadomestilo za tveganje. Dejstvo je tudi, da se v podjetništvu tveganju ne da izogniti. Žal pa tveganje samo po sebi ne prinaša dobička.

5. Podjetniki morajo biti z vsemi v dobrih odnosih

Mnogo sodobnih podjetnikov, ki jih promovirajo mediji, se trudi biti z vsemi v dobrih odnosih. To po večini pomeni, da se izogibajo konfliktom, ne govorijo, kar mislijo in poskušajo ugajati.

Žal z vsemi na moreš biti stalno v dobrih odnosih. Konflikti, ki so del posla tirajo svoje tudi pri odnosih. Še več Machiavelli je trdil, ali ugajaš ali pa si učinkovit. Podjetniki morajo biti predvsem učinkoviti.

6. Podjetniki so vsi malo nateguni

Podjetniki izkoriščajo priložnosti…nikakor pa to ne smejo delati skladno z rekom priložnost dela tatu.

Podjetniki morajo imeti visoke moralne norme. Podjetniki morajo iskati priložnosti, kako v danem trenutku koristit celotni družbi.

Pa še opozorilo: norme je potrebno živeti, ne pa o njih javno razpravljati.

7. Pri podjetnikih je važen image

Važno je, kako si oblečen, kakšen avto voziš, kakšen prenosnik in telefon uporabljaš, s kakšnim avtom si se pripeljal, kje imaš pisarno, ali imaš tajnico z velikimi joški.

Izgledu, zunanjosti, podobi ali kakorkoli jih že imenujemo se posveča mnogo preveč pozornosti – važna je vsebina. Ljudje, ki so za vas ključni, cenijo vsebino.

Pri ugledu je važno samo, da je usklajen z vsebino. Od podjetnika začetnika nihče ne pričakuje dragih oblek, dragega avtomobila itd. Zelo pomembno pa je, da je človek urejen, da je avto, tudi če je star, čist in vzdrževan.

8. Mreženje je ključno

Danes je vse več dogodkov, ki naj bi bili ključni za mreženje. Tam naj bi spoznali ključne ljudi, ki vam lahko pomagajo pri tem in onem…

Pomembne so samo mreže: kupci, dobavitelji, izvajalci – vse ostale mreže so bergla ali celo cokla…

 

Za sliko se zahvaljujemo Stuartu Milesu in Freedigitalphotos.net.

 

Razlika med negativno in pozitivno kadrovsko politiko

Večina ljudi ne razume, kakšna je razlika med negativno in pozitivno kadrovsko politiko. Zato sem se odločil napisati tale prispevek.

Holding je lastnik uspešnega podjetja.  Zato je direktor holdinga nadrejen direktorju podjetja.

Negativna kadrovska politika:

Direktor holdinga pride do direktorja podjetja in naroči: “Zaposli mi Janeza v vašem podjetju, je naš in rabi službo.”

Pozitivna kadrovska politika:

Direktor holdinga pride do direktorja podjetja in vpraša: ” Kdo je najboljši v komerciali, da bi ga mi “potegnili” (beri zaposlili) na holdingu, da bi vodil komercialo za celoten holding?”

 

Za sliko se zhavljujemo stockimages in Freedigitalphotos.net