Komentar: Letno poročilo Petrol d.d. za leto 2016

Ker smo v podjetju H12 d.d. delničar podjetja Petrol d.d., sem se lotil branja v petek objavljenega letnega poročila.

Moje mnenje je: 

Ko se prebijem skozi ves balast hvaljenja in “PR-ovskih stuntov”, pridemo do poročila za leto 2016, plana za 2017 in plana za 2020.

Pa poglejmo elektriko:

  • realizacija 2016 17,6 TWh (stran 10)
  • plan za 2017 12 TWh (stran 20)
  • plan za 2020 15 TWh (stran 19)

Kljub stalni napovedi rasti planirajo padec prodaje elektrike glede na leto 2016.

Plan 2020

V planu za leto 2020 ni niti besedice o storitvah ali rešitvah z višjo dodano vrednostjo – govorijo samo o stroškovni učinkovitosti.

Veliko govorijo o poslovnih modeli, ki pa jih niti ne opišejo niti ne imenujejo.

Pišejo, da bodo ohranili investicijsko bonitetno oceno, kar je sicer lep cilj, vendar bo, če bo bonitetna ocena prvič izdelana po evropskih predpisih, nedosegljiva (trenutna je namreč po ameriških – več si lahko preberete tukaj). Prav tako za pisce ne obstaja zunanje okolje – bonitetna ocena podjetja je vedno povezana tudi z bonitetno oceno države – torej, če pade boniteta Slovenije, Petrol ne bo mogel ohraniti investicijske bonitetne ocene -niti kupljene ne.

Prav tako nikjer niti besedice o razdolžitvi ali pripravi na prihajajočo krizo. Niti ni nikjer predviden dvig obrestnih mer, ki se v Združenih državah Amerike že začenja.

Stroški 2016 – najbolj zaskrbljujoče

Na strani 31 v letnem poročilu piše, da so se stroški poslovanja dvignili za 10% glede na leto 2015. Torej je uprava pri samo 1% večjem prometu dovolila dvig stroškov za 10%.  Od tega so se najbolj povečali stroški storitev (6 mio EUR) in drugi stroški (za kar 18 mio EUR) – baje odpisi.  Ja, pravilno ste prebrali, uprava Petrola je 31.12.2016 odpisal kar 1,2% vseh sredstev podjetja (pri tem, da je samo amortizacija 45 mio EUR že znižala vrednost sredstev za 3%) – baje, ker so knjižena po večji vrednosti, kot je tržna. Zanima me, če bodo finančnega direktorja odpustili, ker ne zna prilagoditi amortizacije dejanskim pogojem.

Stroški, ki se povečujejo hitreje kot promet, kažejo na povečevanja obsega na račun nižje dobičkovnosti le-tega.

Prav tako je iz povečanih stroškov poslovanja jasno, da opevane nove storitve bolj višajo stroške poslovanja, kot prinašajo koristi.

Kljub 1% dvigu prometa vidimo 3% dvig plač. Glede na 2 mio EUR vse kaže, da je od dviga plač imela največ uprava.

Gre za očitno neobvladovanje stroškov, saj se je dodana vrednost na zaposlenega (stran 10) dvignila samo za 1%, stroški dela pa so se dvignili za 3% (stran 31).

Sredstva

Na strani 33 lahko preberemo, da so se sredstva povečala za 2%. Glede na to, da vemo, da se je promet povečal za 1%.  Skratka, obrat sredstev se je poslabšal. Lahko zaključimo le, da je uprava z enoto sredstev naredila manj prometa kot leta 2015. 

Obveznosti

Na stani 33 piše, da so se obveznosti zmanjšale za 2%, kar je dobro. Problem nastopi, ko si pogledamo ročnost obveznosti. Ročnost obveznosti se slabša – kratkoročne obveznosti so poskočile za kar 19%.  Od tega so kratkoročne finančne obveznosti poskočile za kar 47% – to jasno kaže, da so stare dolgoročne obveznosti poplačevali z novimi kratkoročnimi obveznostmi.  Prav tako so za 13% narasle poslovne obveznosti. Beri kljub temu, da se je promet povečal za 1% so dobaviteljem dolžni 13% več, kot so jim bili leta 2015. Kar kaže na to, da uprava od dobaviteljev zahteva daljše plačilne roke. BTW, plačilni roki pri Petrolu so že tako dolgi, da jih dejansko lahko zdržijo samo večja podjetja.

Finančne obveznosti in nenormalno visoki stroški financiranja

Stran 33 piše, da je finančnih obveznosti (dolgoročnih +kratkoročnih) 407 mio EUR, na 145 strani pa najdemo ocenjene odhodke od obresti v višini 16,9 mio EUR. To pomeni, da je bila povprečna obrestna mera v letu 2016 4,1%, kar je katastrofa!  Po podatkih Banke Slovenije je bil povprečen kredit na eno leto vzet 31.12.2015(torej je trajal v 2016) po obrestni meri 2,44%.  VIR To pomeni, da slavna boniteta s katero se v letnem poročilu stalno hvalijo – ne pomeni nič – posojilodajalci(kreditorji, kupci obveznic in komericalnih zapisov) verjamejo, da je Petrol pred bankrotom, saj mora plačati bistveno višjo obrestno mero, kot jo dobi povprečna slovenska firma.

Pogojne obveznosti

Za zaključek, na 201 strani je jasno, da je uprava pri pripravi letnega poročila kršila Slovenski računovodski standard 10, ki govori o pogojnih obveznosti, saj je uprava namerno izpustila okoli 800 mio evrov pogojnih obveznosti. O kršitvi smo že obvestili ATVP.

Letno poročilo Petrola za 2016 si lahko preberete tukaj

 

 

 

 

Dodaj odgovor