Kultura komuniciranja

Ko bi si že mislil, da je leta 2017 vsakemu poslovnežu jasno, kako je potrebno komunicirati — sledi presenečenje.

V tem času sem vpleten v nakup voznega parka za podjetje. Ker je projekt nizko na prioritetni listi, se mu seveda posvečam na koncu dneva, ko večina podjetij ne dela več. Za vprašanja o ponudbi zato uporabljam e-mail.

Razočaranje je velikansko – v Sloveniji praktično nikoli ne dobim odgovora na poslan e-mail. Niti, če sem se s prodajalcem predhodno po telefonu dogovoril, da bom za več vprašanj poslal sporočilo.

No, v Nemčiji najpogosteje dobim odgovor v 15 minutah, tudi če e-mail pošljem po 20 uri.

Bonton je seveda glede komuniciranja jasen – v originalu (ang “at your earliest convenience“) torej na e-mail se odgovori takoj, ko je to možno. Pri blagu, ki se ga hitro prodaja, se pričakuje hiter odgovor. Pri avtomobilih, kjer nakupni del procesa (ki sledi odločitvi) traja en dan, je potrebno odgovoriti v istem delovnem dnevu ali najkasneje naslednji dan zjutraj.

Mogoče bo pa naslednja kriza izboljšala vedenje trgovcev.

Pri svojem delu sem v zadnjem času zaznal še en trend, ki kaže, da nekateri so pomembni, drugi se pa delajo pomembne. Zelo pogosto je, da ljudje (ki zase menijo, da so pomembni) ne dvigujejo telefona, oziroma ne vračajo klica ali ne odgovorijo na e-mail, dokler te ne rabijo.

Dodaj odgovor