Arhiv Značk: nedemokratičnost

V imenu ljudstva

Gotovo ste kdaj v rokah držali sodbo ali drugo odločbo sodišča, in opazili, da se začne z besedami »V imenu ljudstva«. Mislili bi si, da je sodbo izdala organizacija ali posameznik,  pooblaščena za zastopanje nekoga (v tem primeru kar celotnega prebivalstva) in ne sodišče, ki ni zastopnik, ampak institut za sojenje in izrekanje kazni. Še toliko bolj ste bili najbrž presenečeni, če sami niste imeli nič opraviti s sodbo, ampak ste le »nedolžen« bralec dokumenta. Bržkone ste se vprašali, če je ta sodba spisana tudi v vašem imenu, in če je, kako da vas o tem ni nihče nič vprašal? Ste moda kdaj nevede pooblastili sodišče ali pa katerega od sodnic in sodnikov, da v vašem imenu izreka sodbe nekomu, ki ga morda sploh ne poznate niti niste seznanjeni s primerom?

Če bi se sami predstavljali za zastopnika nekoga, pa to ne bi bili, bi vas doletela kazenska ovadba – in to tudi v najbolj banalnih primerih. Tisti, ki ste kdaj opravili podaljšanje registracije na avtomobilu, ki ni bilo vaše, veste, da ste morali (vsaj, če je postopek potekal skladno s predpisi) predložiti pooblastilo lastnika, ali pa, če ste trdili, da vas je lastnik pooblastil ustno, podpisati izjavo (ki ste jo dobili na licu mesta, in v kateri je bila navedena tudi morebitna kazen, če bi se izkazalo, da ste lagali), da je temu res tako, šele potem ste lahko nadaljevali s postopkom.

Sedaj si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi na okencu za registracije vozil izjavili, da to počnete v »imenu ljudstva«. Ne le, da bi se vam oseba za okencem najverjetneje smejala, ampak bi avto ostal neregistriran.

Kaj je ljudstvo? (Sprehod po ZDA)

V oči bode tudi sama izbira besede »ljudstvo«. Kaj pomeni ljudstvo? Morda mislijo na vse prebivalce te države, morda kar na vse prebivalstvo tega sveta, ali pa imajo v mislih prebivalce določenega kontinenta? Morda gre za kombinacijo malo tega, malo onega. Kdo bi vedel – kar je že samo po sebi problem, saj ne moremo preveriti, kdo je to »ljudstvo«, v čigar imenu naj bi se izrekale sodbe.

V prej opisanem primeru smo imeli osebo A, ki je osebi B podala pooblastilo za podaljšanje registracije avtomobila. Vsakdo je torej vedel, od kod prihaja pooblastilo, in je lahko preveril, če je oseba A res pooblastila osebo B. Enako velja za vsa druga zastopstva (od odvetnikov do skrbnikov). Le pri sodiščih ne vemo, kdo je tisti, ki je izdal pooblastilo za izrek sodbe v svojem imenu. Kdo je torej oseba A v krilatici »V imenu ljudstva«? Sta to sodnik in sodnica sama? Potem naj se tako tudi podpišeta. Je to sodišče kot celota? Potem naj se tako tudi podpiše.

Poglejmo malce čez lužo. V ZDA se večina sodnikov (razen zveznih) voli. Voli jih ljudstvo, tako kot volijo župane, šerife, kongresnike, predsednika, guvernerja itd. V večini zveznih držav se izvoli tudi generalnega državnega tožilca in okrožne tožilce. Poleg samih volitev imajo v nekaterih zveznih državah tudi sistem za odpoklic oz. »zadržanje«. Gre za »retention referendum«, torej referendum o zadržanju funkcije (ali odpoklicu z le-te), kjer volivci odločajo o tem, ali naj sodnik ostane na svoji funkciji.

Zakaj omenjamo ZDA? Zato ker so tam, vsaj v nekaterih zveznih državah, sodniki resnično izbrani s strani ljudstva. Ve se tudi za katero ljudstvo gre: ljudstvo okraja za katerega je sodnik pristojen. Enako velja za volitev tožilcev. Še celo več, kot smo spotoma že omenili, se v ZDA volijo tudi šerifi, ki so odgovorni za policijske naloge v svojih okrajih. Torej »v imenu ljudstva« posega tudi na načeloma represivno raven.

Morda se komu ne zdi pametno imeti sodnikov, ki jih voli ljudstvo. Vendar pa obstaja korektiv: večina sodnih primerov v ZDA se obravnava pred poroto, ki potem tudi izreče sodbo (izjeme so razni prekrški, zaslišanja za skrbstvo nad otroki, sicer pa se v ZDA lahko pred poroto vodijo tudi civilne pravde). Poroto sestavljajo državljani in jo dejansko izrečejo »v imenu ljudstva«. V tem primeru je torej krilatica »v imenu ljudstva« vsaj delno upravičena.

Pa pri nas?

Kot smo opisali zgoraj, so sodniki v ZDA (in primerljivih državah) odgovorni neposredno ljudstvu (vsaj večinoma), v Sloveniji pa temu še zdaleč ni tako. Če sodnik ali tožilec v ZDA delata slabo, obstaja velika možnost, da funkcije ne bosta več dolgo opravljala (preko instituta referenduma za odpoklic), ali pa preprosto ne bosta več izvoljena za nov mandat.

V Sloveniji sodniki niso podvrženi sodbi državljanov, čeprav za njihove napake plačujemo prav slednji. Ko Slovenija s sodišča v Strasbourgu prejme zaušnico, ki jo spremlja še zajetna odškodnina, to poravnajo davkoplačevalci. Sodnikom se ne zgodi nič, prav tako na svojih funkcijah ostanejo tožilci. Torej neka skupina neizvoljenih ljudi, na katere ljudstvo nima vpliva, izreka sodbe v imenu ljudstva, za katerim se skrivajo, da jim samim ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti. Ko nekdo sproži vprašanja glede sojenja ali ravnanja določenega sodnika ali tožilca, pa zaženejo vik in krik, češ da gre za napad na neodvisno sodstvo. Če bi bilo sodstvo neodvisno, bi sprejemalo odgovornost za svoje delovanje nase, in se ne bi skrivalo za ljudstvom, ki jih ni niti imenovalo niti pri njihovih sodbah ne sodeluje (v kontinentalnem sistemu ni porot).

Skrajno sprevrženo je torej, da se sodi »v imenu ljudstva«. Sodi naj se v imenu tistega, ki sprejme sodbo, za katero naj taisti tudi prevzame vso odgovornost. Tovrstna nedotakljivost sodstva je v nasprotju z demokratičnimi načeli človeštva. S tem, ko ljudstvo nosi materialne posledice (plačilo odškodnin zaradi razveljavljenih sodb) povzročene s slabim delom sodnega ustroja, pa so razveljavljene osnovne človekove pravice, ki govorijo, da vsak odgovarja le za svoja dejanja.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Retention_election

https://ballotpedia.org/Judicial_selection_in_the_states

https://en.wikipedia.org/wiki/State_attorney_general

Za sliko se zahvaljujemo uporabniku JanPietruszka in freedigitalphotos.net